Predstavljamo: ZELENA SVETOVALNICA

Ste že slišali za Zeleno svetovalnico? Tu delujejo Zagovorniki okolja, pravniki, ki vam svetujejo glede različnih tematik s področja varstva okolja in urejanja prostora. Če vas zanima npr. kako lahko preprečite sekanje dreves v bližini ali vas moti premočna javna razsvetljava, vas vabimo, da berete dalje.

O Zeleni svetovalnici in delom Zagovornikov okolja smo se pogovarjali z Aljošem Petkom, pravnikom s Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC iz Ljubljane, ki deluje na področju varstva okolja in urejanja prostora. Je tudi eden izmed Zagovornikov okolja.

Aljoša, kaj počnete Zagovorniki okolja za vse tiste, ki vas še ne poznajo?

Zagovorniki smo prostovoljna mreža pravnikov s področja varstva okolja, ki je nastala v okviru projekta z istim naslovom. Zagovornike okolja si lahko predstavljamo kot eno izmed področij dela PIC, ki ga vsebinsko napolnjujejo prizadevanje za varovanje našega okolja, ter za trajnostno urejanje prostora, ki je zelo pomembna komponenta varovanja okolja – z urejanjem našega življenjskega in širšega prostora namreč neposredno posegamo v okolje in imamo naj pozitiven ali seveda tudi negativen vpliv.

Kot pravniki si Zagovorniki prizadevamo predvsem za sistemske premike in sprejemanje dobre zakonodaje, kar pomeni da aktivno sodelujemo v postopkih priprave zakonodaje in redno spremljamo delo ministrstev na tem področju. V preteklosti pa smo se kot nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja, status podeljuje Ministrstvo za okolje in prostor, vključili tudi v številne pravne in sodne postopke, tako s področja okoljevarstvenih dovoljenj, torej dovoljenj za obratovanje (npr. Lafarge) kot biodiverzitete (varstvo populacije volkov v Sloveniji), vse od upravnih do Ustavnega sodišča. V zadnjem času smo aktivni predvsem na področju podnebnih sprememb, saj se v Sloveniji pripravljajo strateške in pravne podlage na področju zmanjševanja podnebnih sprememb za naslednje desetletje, pravkar smo vložili tudi ustavno pobudo na področju biodiverzitete. Več si lahko preberete na naši spletni strani.

Koliko vas je?

V tem trenutku nas je v okviru Zagovornikov okolja povezanih 35 pravnic in pravnikov, ki sicer delujejo na različnih pravnih področjih, a nas vse združuje želja po učinkovitem pravnem varstvu žive in nežive narave. V mrežo se lahko vključijo tudi nevladne organizacije. V mrežo se lahko vključi kdorkoli, seveda pa mora biti pravnik po izobrazbi, ali vsaj v postopku študija prava.

Lansko leto je začela delovati zelena svetovalnica. Kaj je njen namen?

Tako je,  v decembru 2018 smo zagnali Zeleno svetovalnico, ki je brezplačna pravna svetovalnica za vprašanja s področja varstva okolja in urejanja prostora. Namenjena je katerikoli zainteresirani posameznici in posamezniku, civilnim iniciativam in nevladnim organizacijam. Namen svetovalnice je, da lahko splošna javnost brezplačno dostopa do prvega pravnega nasveta v zvezi s pravicami, ki jih ljudje in združenja v Sloveniji imamo, a jih ljudje preprosto ne poznajo. Marsikoga v njegovem neposrednem okolju zmoti ravnanje soseda, lokalne tovarne, novogradnje, občinsko ali državno poseganje v prostor, pa nima pojma, da lahko glede tega karkoli ukrene. Namen svetovalnice je, da imajo ljudje vsaj možnost in da se tudi priučijo učinkovite uporabe pravnih sredstev in uveljavitve svojih pravic.

Na vprašanja odgovarjate brezplačno. Kako stopimo v stik z vami? Kakšen je postopek?

Tako je, v nedavno opravljeni anketi smo ugotovili, da je brezplačnost poleg strokovnosti ključni faktor za naše uporabnike. Zagovorniki smo sicer vselej dostopni preko telefona 01 521 18 88 in elektronske pošte info@zagovorniki-okolja.si, vendar vprašanja v okviru Zelene svetovalnice sprejemamo izključno preko spletnega obrazca.

Na spletni strani torej opišete svoj problem in nam ga pošljete, mi pa vam pisno odgovorimo (pošljemo vam odgovor po elektronski pošti) v roku 5 delovnih dni. Ne rabite se prekomerno trudit, da bo vaše vprašanje pravno smiselno formulirano, potrebujemo predvsem dejansko stanje, v katerem ste se znašli. Če bomo od vas potrebovali še kakšne podatke, bomo stopili v kontakt. Naj na tej točki poudarim še, da je svetovalnica za uporabnike varna z vidika anonimnosti in torej vselej poskrbimo za to, da informacije o vsebini primera ali identiteti posameznika ne pridejo na javno dostopna mesta, uporabljamo jih le znotraj našega delovnega procesa.

Koliko vprašanj ste že prejeli? Kaj so najbolj pogosta vprašanja?

Prejeli smo že skoraj 70 vprašanj, ki so pogosto precej zahtevna. Da si boste lažje predstavljali, kaj vse nas ljudje sprašujejo, bom nekaj najpogostejših posplošenih primerov kar navedel:

  • Kaj lahko storim glede dima in smradu, ki prihaja s sosednjega zemljišča?
  • Kaj lahko storim, če nekdo sežiga odpadke ali nevarne odpadke v naravi?
  • Kaj lahko storim v primeru nedovoljenega odlaganja odpadkov v naravi in glede divjih odlagališč?
  • Kaj lahko storim glede javne razsvetljave, ki je premočna in/ali sveti v moj stanovanjski objekt?
  • Kaj lahko storim glede prekomernega hrupa, ki prihaja z okoliške ceste?
  • Kaj storiti glede sosedove greznice, ki se izteka na moje ali sosednje zemljišče ali onesnažuje podtalnico?
  • Kako se (učinkovito) vključiti v postopke prostorskega načrtovanja na ravni občine in države?
  • Kako in zakaj ustanoviti civilno iniciativo?
  • Kako lahko preprečim sekanje dreves v mojem okolju in kaj lahko storim za učinkovito zaščito odraslega drevja v lokalnem okolju?
  • Ali moram upoštevati opozorilne znake po stanovanjskih območjih?

Toliko za okus, prejemamo pa zelo raznovrstna vprašanja in se vselej potrudimo, da pomagamo.

Se v Sloveniji dovolj zavedamo pomembnosti okoljskih tem? Kaj lahko nevladne organizacije še naredimo na tem področju - tudi tiste, ki se ne ukvarjajo neposredno z okoljsko problematiko?

V Sloveniji bi sam trenutno stanje opisal takole. Stvari se spreminjajo (pre)počasi, vendar se. Predvsem kot pravnik, ki se redno vključuje v postopke sprejemanja okoljskih predpisov, lahko potrdim, da je varstvo okolja v fazi razvoja in širjenja, pa tudi, da se vse več ljudi zaveda, da bomo morali obvarovati naše okolje takšno kot je, tudi za naše otroke, vnuke, ter njihov naraščaj. Edina težava, ki jo imamo kot človeštvo v tem trenutku, pa je, da nam zmanjkuje časa za ukrepanje. Zelo dolgo smo izkoriščevali naravne vire in nismo razmišljali, kakšne posledice bo to pustilo na okolju. Zadnji primer tega so tudi podnebne spremembe, ki jih prvič v zgodovini ustvarja človek, pa tudi dejstvo, da smo ljudje razlog za masovno izumiranje rastlinskih in živalskih vrst, ki ga bomo kmalu lahko primerjali s padcem meteorja na zemljo oz. izumiranjem dinozavrov. V Sloveniji se kritična masa še oblikuje. Predvsem smo ljudje preveč pasivni; več kot moramo vložiti v spreminjanje svojih navad, manj verjetno bomo to storili. Se pa, ponavljam, spremembe dogajajo.

Nevladne organizacije pa lahko k varstvu okolja prispevate na številne načine; eden je, da svoje notranje delovanje in vsakdan na delovnem mestu naredite okoljsko vzdržen, ter da zmanjšate svoj ogljični odtis. Printajte črno belo, uporabljajte recikliran papir, ločujte odpadke, ne kupujte proizvodov z veliko embalaže, izogibajte se plastike za enkratno uporabo, na dogodkih nudite vodo v vrčih in ne v plastenkah… Vse te stvari, o katerih ste že veliko slišali.

Drugi način pa je, da podprete dejavnosti nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za ohranjanje okolja in tudi delujejo v javnem interesu. Aktualen primer je podnebna kampanja VEČINA ZAHTEVA UKREPE, ki smo jo PIC, Umanotera, Focus in Greenpeace zagnali junija letos. Vsaka organizacija lahko prispeva s širjenjem informacije po svojem omrežju, saj preprosto povedano – vsak podpis in vsak doprinos šteje. Hvala tudi vam, na Stičišču NVO osrednje Slovenije in ZLHT – Regionalnem centru NVO za podporo. Vse bralce pa lepo vabim k uporabi naše Zelene svetovalnice. Ne čakajte več in nam pišite!

 

Zagovornikom okolja lahko sledite tudi na njihovem FB profilu.

 

Projekti

Stičišče NVO osrednje SlovenijeZLHT - Regionalni center NVOYOUTH IS EUROPEAN FUTURE-Mladi so prihodnost Evrope- mreža mest proti EvroskepticizmuYOUROPE: S povezovanjem do boljše EvropeEvropski center za informiranje civilne družbeTwinfos-informiranje in podpora pobratenju

Sofinancerji

Ministrstvo za javno upravoEvropa za državljaneobčina litijaZRSZZ

Hitri kontakt

E: info@consulta.si

T: 059 927 619

pisarna Litija: Ponoviška cesta 12

ponedeljek in sreda: 9.00-15.00

pisarna Zagorje: C. Borisa Kidriča 2

po predhodnem dogovoru