Šport v slovenskih občinah

V letu 2018 smo na Stičišču opravili pregled javnih občinskih razpisov za sofinanciranje športnih programov v 23 občinah osrednjeslovenske regije. Preberite, kaj smo ugotovili!

 

 

 

V 23 občinah osrednjeslovenske regije, ki predstavljajo dobrega pol milijona ljudi ali kar četrtino vseh Slovencev, je bilo v letih 2017 in 2018 v povprečju za sofinanciranje izvajanja športnih programov na območju občin namenjeno 9.452.227,00 eur (kar dobrih 7,2 milijona sredstev za šport nameni Ljubljana, ki ima slabih 290.000 prebivalcev)

Glede na skupno število prebivalcev 23 osrednjeslovenskih občin to pomeni, da občine na posameznega občana namenijo 18,4 eura na leto za sodelovanje v športnih programih po svoji izbiri oz. glede na ponudbo. 

Ker se seveda vsi občani ne ukvarjajo s športom oz. se ne vključujejo v športne programe (daleč od tega), se ta številka na športno aktivnega posameznika močno dvigne; kako visoka je ta številka, pa je izjemno težko ugotoviti. 

Kako občine delijo sredstva za šport?

Preko občinskih javnih razpisov. To ni edina oblika razdeljevanja javnih sredstev, je pa z vidika nevladnih organizacij - društev, zasebnih zavodov in ustanov - pa tudi drugih zasebnih izvajalcev z naskokom najbolj pogosta in pomembna metoda. Občinska sredstva so glavni vir javnih sredstev za neštete športne organizacije, za številna športna društva pa so tudi najbolj pomemben finančni vir za izvajanje njihovih programov. 

Tu pa pride na vrsto vloga Stičišča NVO osrednje Slovenije, ki zastopa interese nevladnega sektorja in se vseskozi trudi, da se položaj društev izboljša; zato smo se v letu 2018, po sprejetju novega Zakona za šport (ZŠpo-1) odločili, da bomo opravili pregled stanja javnih občinskih razpisov za šport v občinah, ki jih pokrivamo. To pa nismo storili kar tako; naš cilj je, da z ažurnimi in kakovostnimi podatki pristopimo do predstavnikov občin in zagovarjamo interese društev, ob tem pa izboljšamo njihov položaj!

Kaj športna društva najbolj 'žuli'?

Finančni viri in načini sofinanciranja njihovih dejavnosti. Ko za posamezno športno društvo javna sredstva predstavljajo pomemben, glavni ali celo edini finančni vir, je bistvenega pomena, na kakšen način so izvedeni postopki javnega občinskega razpisa v občini, na področju katere delujejo. 

Največjo težavo v praksi prepoznavamo v odsotnosti možnosti izplačevanja predplačil; teh na številnih slovenskih občinah ne uvajajo zaradi pomanjkanja informacij, kako jih uvesti, ali preprosto zaradi nepoznavanja dobre prakse drugod!

Zakon o izvajanju proračuna RS za leti 2017 in 2018 daje občinam možnost, da lahko sredstva do višine 30% celotnih dodeljenih sredstev ali do višine kar 70% celotnih dodeljenih sredstev, če ta ne presegajo 20.000 eur, društvom nakažejo na račun v roku enega meseca od podpisa pogodbe o sofinanciranju. To se torej zgodi še pred poročanjem o izvedenih dejavnostih, ki se izvede ob koncu leta sofinanciranja ali dvakrat v letu. Koristi za društva so tu nedvoumne in neposredne.

Veliko obremenitev za društva predstavlja tudi dejanski datum razdelitve sredstev, ki se v večih slovenskih občinah zavleče tudi do maja ali celo do kasnejših mesecev!

To pomeni, da morajo društva za prvi del leta založiti lastna sredstva, kar pogosto predstavlja dodatne stroške v obliki najema posojil; pozen datum objave razpisa in razdelitve sredstev tudi zmanjšuje smiselnost in učinkovitost predplačil, torej so društva zaradi poznega razdeljevanja sredstev finančno oškodovana kar dvakrat v posameznem letu sofinanciranja! Opisano dejansko stanje pa ne velja le za športna društva, temveč za ves NVO sektor.

Kako čimprej razdeliti sredstva preko javnih razpisov?

Celotno trajanje razpisnih postopkov je potrebno skrajšati, kolikor je to le mogoče, oz. poskrbeti, da bodo sredstva razdeljena čimprej v letu sofinanciranja. To je možno s sledečimi potezami:

1. Določiti rok za odgovor na prijavo, ki v manjših občinah (do 10000 prebivalcev) ni daljši od 30 dni in v večjih občinah (nad 10000 prebivalcev) ni daljši od 60 dni.

Povprečni rok za odgovor na prijavo (to pomeni od zaključka roka za oddajo vlog do sprejetja odločbe o sofinanciranju) v 21 občinah osrednje Slovenije je 47 dni. Občine kot so Brezovica, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik in številne druge že uporabljajo roke, ki so primerni številu prebivalcev v vsaki občini. Stremimo k temu, da se navedeno povprečje še dodatno zniža v prihodnosti, saj morajo biti društva v času razpisa predstavljati prioriteto za občine. Nekatere manjše ali srednje velike občine s 60 ali celo 90 dnevnimi roki za odgovor na prijavo nepotrebno zavlačujejo z razdelitvijo sredstev.

2. Javni razpis objaviti že pred začetkom leta sofinanciranja.

Zelo preprosta metoda, ki vodi do zgodnje razdelitve sredstev, je objava razpisa že v oktobru, novembru ali decembru (na Vrhniki so npr. razpise za šport v preteklih letih objavljali v oktobru in decembru). Objava razpisa je mogoča že pred sprejetjem proračuna, kar se redno trudimo občinskim upravam tudi predstaviti. Vselej zastopamo stališče, da naj bo javni razpis objavljen najkasneje v mesecu januarju!

3. Skrajšati celoten postopek razpisa z določitvijo razbremenjujočih postopkovnih pravil, ter preko intenzivnega ukvarjanja s prijavami in društvi v času razpisa.

Povprečno trajanje celotnih razpisnih postopkov za šport (od objave razpisa do sprejetja odločb) v 19 občinah osrednje Slovenije znaša 3,2 meseca. Najdaljši postopek je voden v MOL, ki ima tudi daleč največ prijav; medtem pa kot primere dobre prakse izpostavljamo občine Medvode, Brezovico, Kamnik, Ivančno Gorico in Logatec, v katerih razpisni postopek traja največ 3 mesece. V Logatcu smo spoznali tudi učinkovit sistem elektronskih (e) prijav na razpis, ki postopke še dodatno skrajša. 

Medtem se številne občine neutemeljeno bistveno predolgo ukvarjajo z razpisi in s tem zadržujejo javna sredstva, ki jih društva še kako potrebujejo; razpisni postopki v nekaterih občinah trajajo tudi do polovice leta! Ker obstajajo številne dobre prakse, ki dokazujejo, da je to skrajno nepotrebno, je nesmiselno in neproduktivno, da se v nekaterih občinah še naprej zagovarja tovrstna slaba praksa. Trudimo se, da dobre primere razširimo med čimveč občin.

Kako naprej?

S številnimi pridobljenimi dobrimi praksami, ažurnimi podatki in izračunanimi statistikami smo se letos že ustavili na nekaterih občinah osrednje Slovenije, kjer se s pomočjo lokalnih društev in zvez trudimo, da so naši predlogi upoštevani v korist nevladnega sektorja. Zagovorništvo je naše delo; pogosto je to dolgotrajen in 'žilav' postopek, ki se pa na koncu obrestuje!

Če imate tudi sami podobne pomisleke in težave v vaši občini, ali morebiti dodatne predloge ali primere, ki bi nam koristili, nam to sporočite na elektronski naslov info@consulta.si. Če bomo lahko pomagali, bomo to tudi storili!

Projekti

Stičišče NVO osrednje SlovenijeZLHT - Regionalni center NVOEvropski center za informiranje civilne družbeTwinfos-informiranje in podpora pobratenju

Sofinancerji

EU - Evropski socialni skladEvropa za državljaneobčina litijaZRSZZ

Hitri kontakt

E: info@consulta.si

pisarna Ljubljana: Vojkova 63

sreda: 9.00-15.00

T: 01 3209 484

pisarna Zagorje: C. Borisa Kidriča 2

četrtek: 11.00-17.00

pisarna Litija: Ponoviška cesta 12

ponedeljek in sreda: 9.00-15.00

T: 059 927 619