Nevladne organizacije in status v javnem interesu

Nevladni organizaciji (društvu, zavodu ali ustanovi) lahko pristojno ministrstvo, če presodi, da delovanje nevladne organizacije presega zasebne interese njenih ustanoviteljev ali članov in da deluje v javnem interesu, z odločbo na njeno prošnjo, podeli poseben status – status v javnem interesu. 

Pogoji za pridobitev statusa v javnem interesu se razlikujejo glede na statusno obliko nevladne organizacije (društvo, zavod ali ustanova) in področje delovanja (npr. kultura, šport, varstvo okolja,…).

 

Društva


Društva lahko status v javnem interesu pridobijo ne glede na področje delovanja (npr. kultura, šport, socialna varnost, varstvo človekovih pravic, javna uprava, promet, gospodarstvo, vzgoja, izobraževanje, razvoj demokracije, kmetijstvo, gospodarstvo, zunanje zadeve in druga področja). Če društvo prosi za podelitev statusa, za katerega ni pristojno nobeno ministrstvo, o podelitvi statusa odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Zakon o društvih -ZDru-1 v 30. členu določa splošne pogoje za pridobitev statusa: 

  • ustanovitelji in člani društva niso pravne osebe javnega prava; 
  • opredelitev dejavnosti, ki je v javnem interesu, v temeljnem aktu; 
  • društvo je registrirano in deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa; uporaba sredstev v zadnjih dveh letih za opravljanje te dejavnosti ter redna izvedba programov, projektov ali drugih aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu;
  • izdelani program bodočega delovanja; društvo lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja. 

Posamezna področna zakonodaja določa dodatne pogoje za pridobitev statusa, ki jih morajo društva izpolnjevati. Ti pogoji se predvsem nanašajo na podrobnejšo opredelitev izkaza dosežkov delovanja. 


Na področju kulture  je tako naprimer določeno, da mora društvo izkazovati  pomembnejše dosežke svojega delovanja, kar pomeni, da dviguje splošno raven zadovoljevanja potreb po kulturi v družbi, prispeva k razvoju kulture, nadomešča ali dopolnjuje delovanje potrebnih javnih institucij oziroma mreže nevladnih organizacij. Nadalje mora društvo izpolniti najmanj tri od sledečih kriterijev (5. člen Pravilnika o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture in športa):
- v zadnjih dveh letih je prejelo priznanje ali nagrado na lokalni, državni ali mednarodni ravni s področja kulturnih dejavnosti,
- združuje najmanj tri poklice na posameznih področjih kulture,
- je izvajalec večletnega javnega kulturnega programa ali kulturnega projekta,
- na letni ravni (so)organizira najmanj dva dogodka izobraževanja, izpopolnjevanja ali usposabljanja s področja kulturnih dejavnosti ali najmanj dva kulturno-vzgojna dogodka,
- razvija ali izvaja programe in projekte, ki prispevajo k razvoju področja posamezne kulturne dejavnosti oziroma prispevajo k ohranjanju in razvoju slovenskega jezika, književnosti, kulture in kulturne dediščine v domačem in mednarodnem prostoru,
- razvija ali izvaja kulturne programe ali projekte, ki prispevajo k ohranjanju in razvoju identitete slovenskega naroda, Slovenk in Slovencev zunaj Republike Slovenije, avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnost v Republiki Sloveniji,
- izvaja in razvija programe in projekte, pomembne za promocijo in podporo kulture ali kulturne dejavnosti,
- v zadnjih dveh letih je bilo organizator ali soorganizator treh kulturnih dogodkov (nastopov, prireditev, gostovanj, mednarodnih gostovanj),
- v zadnjih dveh letih je bilo izdajatelj strokovne publikacije o predstavitvi dosežkov delovanja društev v domačem ali mednarodnem prostoru (knjige, zborniki, revije in podobno) oziroma izdajatelj otroške ali mladinske periodike s pretežno kulturno vsebino,
- sodeluje z domačimi oziroma mednarodnimi sorodnimi organizacijam ali s Slovenci v zamejstvu ali po svetu, ki izvajajo dejavnosti na področju kulture,
- izvaja projekte, ki prispevajo k uveljavitvi slovenske kulture v mednarodnem prostoru oziroma h kulturni izmenjavi ali medkulturnemu dialogu in kulturni raznolikosti ali prispevajo h kulturni dejavnosti avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnost in različnih manjšinskih etničnih skupin v Republiki Sloveniji,
- izvaja kulturno dejavnost, ki pomeni prispevek k integraciji oziroma vključevanju v skupnost, prispevek k socialni integraciji ranljivih skupin.

 

Zavodi in ustanove


Zavodi ali ustanove lahko status v javnem interesu pridobijo, če jim to izrecno omogočajo področni zakoni, ki urejajo področje njihovega delovanja. Po trenutno veljavni zakonodaji, lahko zavodi oziroma ustanove pridobijo status v javnem interesu na sledečih področjih delovanja: kultura, kulturna dediščina, mladi, spodbujanje razvoja turizma, varstvo okolja,zaščita živali, varnost pomorskega prometa ali na drugem področju pomorske politike, sociala, varstvo pred diskriminacijo in človekove pravice

 

Zakon o varstvu pred diskriminacijo določa možnost pridobitve statusa vsem NVO na področju varstva pred diskriminacijo in človekovih pravic. Vendar pristojno ministrstvo še ni sprejelo posebnega pravilnika glede pogojev, zato zavodi in ustanove trenutno statusa še ne morejo pridobiti.


Če za neko področje noben zakon ne predvideva, da se zavodu ali ustanovi lahko podeli status v javnem interesu, zavod ali ustanova statusa ne moreta pridobiti. 


V pripravi je Zakon o nevladnih organizacijah v javnem interesu, ki bo opredelil nevladne organizacije, uredil položaj nevladnih organizacij (njihove pravice in obveznosti) ter poenotil pridobitev statusa v javnem interesu (določitev pogojev) za vse nevladne organizacije.

 

Status delovanja v javnem interesu in ugodnosti za nevladne organizacije


Za nevladne organizacije, ki so pridobile status v javnem interesu velja, da so pridobile tudi nekatere ugodnosti, ki katerih se lahko poslužujejo: 

  • Upravičenost do  donacij iz 0,5% dohodnine (Poleg nevladnih organizacij, s statusom, da delujejo v javnem interesu, so upravičenci tudi vse ustanove (ne glede na to ali so pridobile status v javnem interesu) in tiste nevladne organizacije, za katere že sam zakon določa, da je njihova dejavnost v javnem interesu (npr. gasilska društva, lovske, ribiške družine ipd.).
  • Pravico do brezplačne pravne pomoči v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene.
  • Oprostitev vseh vrst upravnih taks – tako za izdajo dokumentov (potrdil, dovoljenj, soglasij ...) kot tudi za opravljanje dejanj upravnih organov *.  
  • Možnost brezplačne uporabo  nepremičnega premoženja (poslovni prostori in podobno) države ali občin za opravljanje dejavnosti, za katero so ustanovljene (30. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS) (Ugodnost velja za vse nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, ne glede na to ali so pridobile status).
  • Višje kvote dovoljenih ur občasnega ali začasnega dela upokojencev opravljenega pri nevladni organizaciji (27.c člen Zakona o urejanju trga dela - ZUTD). 
  • Prednost pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna (ugodnost velja le za društva s pridobljenim statusom).
  • Pravica občasne organizacije klasičnih iger na srečo zaradi pridobivanja sredstev (ne glede na pridobitev statusa smejo po  20. členu Zakona o igrah na srečo-ZIS prirediti tombolo ali srečelov v okviru lastnega enodnevnega kulturnega ali zabavnega programa tudi druga društva).

*Aprila 2016 je Državni zbor sprejel novelo Zakona o upravnih taksah, s katero je razširil oprostitev upravnih taks na vse nevladne organizacije, ki jim je podeljen status v javnem interesu oziroma zanje poseben zakon določa, da je njihova dejavnost v javnem interesu (gasilska društva, ...). Vse omenjene nevladne organizacije so tako oproščene vseh vrst upravnih taks (tako za izdajo dokumentov kot za opravljanje dejanj upravnih organov). Omenjena razširitev začne veljati 21.5.2016.

 

Projekti

Stičišče NVO osrednje SlovenijeZLHT - Regionalni center NVOEvropski center za informiranje civilne družbeTwinfos-informiranje in podpora pobratenju

Sofinancerji

EU - Evropski socialni skladEvropa za državljaneobčina litijaZRSZZ

Hitri kontakt

E: info@consulta.si

pisarna Ljubljana: Vojkova 63

sreda: 9.00-15.00

T: 01 3209 484

pisarna Zagorje: C. Borisa Kidriča 2

četrtek: 11.00-17.00

pisarna Litija: Ponoviška cesta 12

ponedeljek in sreda: 9.00-15.00

T: 059 927 619