Pravilen potek občnega zbora
Sezona občnih zborov je odprta. Ste svojega že imeli? Preverite ali je potekal pravilno oziroma poiščite usmeritve za naslednjega, ki prihaja.
Občni zbor ali zbor članov je najpomembnejši organ društva, ki ga predpisuje Zakon o društvih (ZDru-1). Sestavljajo ga vsi člani. Gre za (vsaj) enkrat letno srečanje vseh članov društva, kjer se po potrebi voli vodstvo, oblikuje smernice delovanja in odloča o vseh drugih najpomembnejših vprašanjih glede društva.
Sklicatelj in vabilo
Občni zbor je lahko redni ali izredni. Če temeljni akt (statut) ne določa drugače, zbor članov skliče zastopnik društva (ponavadi predsednik društva) enkrat letno, lahko pa ga kadarkoli skliče tudi petina vseh članov društva. O sklicu zbora in predloženim dnevnim redom morajo biti člani društva seznanjeni toliko dni pred sklicem, kot je določeno v statutu.
Potek občnega zbora
Občni zbor mora potekati v skladu z določbami statuta, če je potek v njem opredeljen. Sicer lahko društvo občni zbor izpelje drugače. Takrat je pomembno, da je zbor transparenten, da lahko sodelujejo vsi člani in da so sprejete odločitve jasne.
Primer občnega zbora:
Sklicatelj do izvolitve delovnega predsedstva vodi zbor članov. Pozdravi prisotne in predlaga (po potrebi), da se zbor članov konstituira. Torej, da se imenuje potrebna delovna telesa (delovno predsedstvo, verifikacijska, volilna komisija itd).
Nekdo izmed prisotnih prevzame vlogo zapisnikarja, ki piše zapisnik in določi se (neobvezno) 2 overitelja zapisnika.
Konstituiranje zbora članov
Delovno predsedstvo od imenovanja naprej prevzame vodenje zbora članov, vodi razprave po točkah dnevnega reda, oblikuje sklepe in jih predlaga v sprejem.
Verifikacijska komisija skrbi za samo zakonito delovanje občnega zbora, poda poročilo o sklepčnosti ob začetku seje. Če so na seji premori, verifikacijska komisija po vsakem premoru ponovno preveri sklepčnost zbora članov. Člani naj na seji svojo prisotnost potrdijo s podpisom na listi prisotnosti.
Minimum članov, ki morajo biti prisotni na zboru, da lahko zbor članov veljavno sprejema odločitve, imenujemo sklepčnost. Kdaj je podana sklepčnost je določeno v statutu in zbor članov ta določila zavezujejo.
Potrditev dnevnega reda in razprava
Po ugotovitvi sklepčnosti vodja občnega zbora poda v potrditev predlagani dnevni red. Po sprejemu prehaja od točke do točke, vodi razpravo, daje besedo razpravljalcem, pri vsaki točki dnevnega reda oblikuje sklep/e in jih predlaga v sprejem zboru članov.
Glasovanje
Glasovanje in sprejemanje odločitev je lahko javno in tajno. Način in potrebna večina za sprejetje je praviloma določeno v statutu, pravilniku. Načeloma pa je za veljavno sprejeto odločitev potrebna večina prisotnih članov na zboru članov.
Točka »razno«
Na koncu uradnega dela navadno sledi točka razno ali podobno imenovana točka, v kateri lahko člani podajo svoje ideje, pobude, vprašanja v povezavi z društvom. Pogosto potem sledi še sproščeni del s pogostitvijo, večerjo ali čim podobnim. Celoten občni zbor – še posebej pa ta končni del – je odlična priložnost za člane društva, da se srečajo in izmenjajo ideje za naprej.
Po končanem zboru članov (ali naknadno) predsednik društva in morebitna overitelja zapisnika podpišejo zapisnik, ki se hrani v prostorih društva in je članom na voljo v vpogled.
Za vse nejasnosti pri organizaciji občnega zbora ali interpretaciji omenjenega zakona se lahko obrnete na nas preko e-naslova: info@consulta.si ali preko telefonske številke: 01 320 94 84 in 059 927 619
.png)
