Vsako mesto rabi svojo luknjo

V  Dolu pri Hrastniku in prav nikjer drugje v zasavski regiji se nahaja prav posebna luknja, ki se imenuje Zmajeva luknja. V njej sicer ni premoga, kar bi lahko sklepali po imenu, saj so premogu rekli tudi zmajeva kri, ampak se tam skrivajo pravi zakladi za strastne bralce in ljubitelje knjig. 

 

Vir: Ljoba Klanče 

Zmajeva Luknja je bukvarna, kamor lahko prinesete svoje knjige, jih zamenjate za druge ali pa enostavno odnesete domov svojo najljubšo. Zmajeva luknja ni le izmenjalnica knjig, temveč  predvsem prostor za druženje, ustvarjanje in zabavo; knjige lahko prebiramo  tudi med druženjem ob skodelici čaja ali kave.  V bukvarni se odvijajo različne aktivnosti kot so bralni krožki, potopisna predavanja in otroške delavnice .

Bukvarna je plod trdnega dela posameznikov, ki so se zbrali pod okriljem društva Rast in lokalnih podjetij, ki so na pomoč priskočili z doniranim materialom. V Bukvarni je tako nastalo eno delovno mesto, ki se vsako leto sofinancira preko javnih del.

Danes v času hitre digitalizacije čari pisane besede izgubljajo na svoji moči ter mnogokrat knjige ne zasedajo več svojega prostora na policah v domovih zato so takšni projekti, ki podpirajo bralno kulturo še posebno dobrodošli. 
Aktualno dogajanje v Zmajevi luknji lahko spremljate preko njihovega FB profila.

Ker se največ izve iz prve roke smo zastavili nekaj vprašanj Mateji Jecl, ki je predsednica društva Rast, ki skrbi za bukvarno.

Intervju z Matejo Jecl, predsednico društva Rast

Kaj vas je vzpodbudilo, da ste se odločili za ta projekt?

Prisluhnili smo lokalni skupnosti. Želeli smo ponuditi tisto, kar smo zaznali, da pogrešajo – prostor druženja, znanj, izobraževanja in kulture za vse generacije. Kar nekaj časa smo razmišljali o obliki, torej na kakšen način to storiti. Idejo je prinesel naš član Marko, saj ga je popolnoma navdušila podobna zgodba iz drugega kraja. Šli smo v iskanje prostora in našli popolnega na Dolu, čeprav takrat, glede na to, da je bil prostor že nekaj let zapuščen, mogoče ni izgledalo. A mi smo v njem že videli našo bukvarnico. Pol leta prostovoljnega dela kasneje (prostor smo ob pomoči lokalnih podjetij namreč obnovili sami) smo odprli bukvarno Zmajeva luknja. Prvo in edino bukvarno v Zasavju. A ne gre za bukvarno v klasičnem pomenu, temveč za obliko pristopa, s katerim smo želeli priti do ljudi. Gre za prostor, skozi katerega zagotavljamo vsebinsko bogat in kvaliteten program, ki pomaga bogatiti skupnost. Za neprofitno in socialno naravnano aktivnost, s katero pripomoremo k razvoju lokalne skupnosti. Bukvarna je ljudem prijazno in odprto okolje, v katerem se dobro počutijo. Poleg celoletnega programa,  je prostor bogat s številnimi knjigami, katere si je mogoče izposoditi, izmenjati ali zamenjati.

Kako opažate sprejemanje in obiskanost bukvarne od leta 2015 pa do danes?

Imamo neverjetno podporo lokalne skupnosti in za to smo vsak dan znova hvaležni. Že ko smo se lotili prenove prostora, so nam z materialom na pomoč priskočila lokalna podjetja. Pa ne le to – pomagali so nam tudi z delom in vse to brezplačno. Sploh Alešu, brez katerega ne vem, kako bi zmogli prenovo, bomo večno hvaležni. Danes, kmalu štiri leta po odprtju, imamo obiskovalce, ki si jih človek lahko samo želi. Podpirajo naše delo, hodijo na naše dogodke, še več, program soustvarjajo skupaj z nami. Poleg naključnih obiskovalcev imamo res lepo število rednih, nastalo je kar nekaj skupin, kot na primer naš bralni klub, skupaj s katerim smo eno leto nazaj odšli celo na ekskurzijo. Vedno nam tudi stojijo ob strani. Na primer že nekaj časa smo imeli res slabo svetlobo, saj smo imeli stare luči, slabo električno napeljavo, potem nam je šla še večina žarnic. Popravilo vsega bi bil za nas precejšen strošek. Pa so naši obiskovalci kar sami pristopili na pomoč. Lokalno podjetje nam je podarilo nove lestence, domačin je kupil žarnice, en gospod, ki je po poklicu električar, pa je prišel urediti električno napeljavo. In so nam sami, na lastne stroške in z lastno akcijo, uredili luči. Težko opišem hvaležnost, ki jo ob takšni podpori čutimo. 

Koliko knjig hranite?

Število knjig se približuje številki devet tisoč del. In vse te knjige so nam podarili dobri ljudje. Prav vse. V tem trenutku moramo, z res težkim srcem, donacije knjig celo zavračati, saj nam je fizično zmanjkalo prostora. Naša bukvarnica je namreč manjši prostor, ki je v tem trenutku do zadnjega kotička zapolnjen s knjigami. Pravi mali knjižni raj.

Koliko knjig je že našlo nove domove?

Uf, ta številka je zagotovo že štirimestna, točnega števila pa ne bi vedela. V bistvu niti ne beležimo, bolj nam je pomembno to, kako se ljudje pri nas počutijo. In odzivi so neverjetni, že zdavnaj smo presegli okvirje Zasavja. 
Imamo namreč kar nekaj rednih obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, redna gosta pri nas sta znan slovenski novinar in slovenski pisatelj, ki sta iz Ljubljane, kjer je na vsakih nekaj korakov antikvariat, a prihajata k nam. In vsi obiskovalci, ki pridejo k nam izven Zasavja, povedo isto – da takšne bukvarne, kot je naša, tako tople, vizualno lepe in s srcem, ni nikjer. Njihove besede potrjujejo tudi udeleženci dveh strokovnih posvetov, kjer so našo bukvarnico predstavili kot slovenski primer dobre prakse. In po vsaki predstavitvi nas že vabijo na naslednjo. Prav naša bukvarnica je bila tista, ki je med drugim naši občini prinesla naziv Branju prijazna občina. In na to smo izjemno ponosni, saj to pomeni, da je naše delo bilo opaženo. Bukvarna namreč v celoti ''teče'' na prostovoljski pogon, bukvarno ob naših službah in obveznostih vodimo prostovoljci, ki za delo nismo plačani, ravno obratno, običajno poleg dela sami vložimo še kak evro.

Načrti za naprej  (npr. podružnice po Zasavju) ?

Zaenkrat ostajamo pri eni bukvarnici na Dolu. Vedno se namreč vse konča pri sredstvih. In s prostovoljstvom lahko narediš le toliko, kot lahko. Z veseljem pa naše znanje predajamo dalje vsem, ki v nas vidijo primer dobre prakse in bi kaj podobnega želeli narediti v svojem kraju. Verjamemo namreč v deljenje znanja, saj le tako lahko kot družba napredujemo. Želimo si namreč ustvarjati skupnost, ki verjame v moč dobrih idej, ki želi biti del pozitivne spremembe, ki si želi napredek in razvoj skupnosti.

 

Projekti

Stičišče NVO osrednje SlovenijeZLHT - Regionalni center NVOYOUTH IS EUROPEAN FUTURE-Mladi so prihodnost Evrope- mreža mest proti EvroskepticizmuYOUROPE: S povezovanjem do boljše EvropeEvropski center za informiranje civilne družbeTwinfos-informiranje in podpora pobratenju

Sofinancerji

EU - Evropski socialni skladEvropa za državljaneobčina litijaZRSZZ

Hitri kontakt

E: info@consulta.si

pisarna Ljubljana: Vojkova 63

sreda: 9.00-15.00

T: 01 3209 484

pisarna Zagorje: C. Borisa Kidriča 2

vsak prvi četrtek v mesecu:         8.00-15.00

pisarna Litija: Ponoviška cesta 12

ponedeljek in sreda: 9.00-15.00

T: 059 927 619