Nekaj dejstev in številk o stanju nevladnega sektorja v Zasavski regiji

Nevladne organizacije se dnevno prepletajo z našimi življenji. Ustanovljene so z namenom zasledovanja splošno koristnih ciljev, da s svojim delovanjem prispevajo k boljšemu življenju posameznikov in prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja v lokalni skupnosti. Da si bolje predstavljamo njihov obseg smo na ZLHT – Regionalnem centru NVO pripravili nekaj dejstev in številk o tem, koliko jih je v Zasavski regiji, koliko ljudi zaposlujejo, koliko sredstev jim namenijo občine ipd.

Poleg občin Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik s 1. 1. 2015 spada v Zasavsko statistično regijo tudi občina Litija. Kljub temu po svoji velikosti še vedno ostaja najmanjša regija v Sloveniji, po številu prebivalcev druga najmanjša, a vendar tretja najbolj gosto poseljena regija.

Nevladne organizacije imajo v Zasavski regiji že dolgo tradicijo. Najstarejše registrirano društvo iz leta 1948, ustanovljeno po Zakonu o društvih, ki deluje še danes je tako Prostovoljsko gasilsko društvo Tirna iz občine Zagorje ob Savi.

Februarja 2016 je bilo v regiji 620 NVO

Graf: Število NVO po letih

Kar 95% NVO v regiji je društev

Glede na število NVO v Zasavski regiji leta 2015 (658 NVO) so ta predstavlja 2,5% vseh NVO v Sloveniji. Od tega je bilo 625 oz. 95% društev, 27 oz. 4% zavodov in 7 oz. 1% ustanov. Delež društev (95%) v strukturi NVO v regiji je zelo visok v primerjavi s povprečjem na ravni države (88%). Na drugi strani pa je na 1000 prebivalcev povprečno 11,4 NVO, kar je za slovenskim povprečjem, ki je 13,3 NVO na 1000 prebivalcev.

Tabela: Struktura NVO v letu 2015

Podobno kot na slovenski ravni, so tudi v Zasavski regiji najbolj zastopana športna in rekreativna društva, sledijo kulturna in umetniška društva ter društva za pomoč ljudem. Za izpostaviti je morda še dejstvo, ki je posebnost tako občine Litija kakor tudi Zagorja ob Savi veliko število društev za razvoj kraja, varstvo okolja in vzreje živali.

Samo 27% vseh prihodkov NVO je iz občinskih virov

Kljub prepričanju, da se NVO večinoma financirajo iz občinskih sredstev, podatki kažejo, da so občine prispevale le 27% prihodkov, ki so jih NVO v regiji ustvarile v letu 2014. S tem, da je najmanjši delež proračuna v letu 2014 namenjen sofinanciranju NVO, prispevala Občina Litija (2,8%), največji pa Zagorje ob Savi (4,7%). Podatek tudi govori o tem, koliko občina vpenja NVO v storitve, ki jih zagotavlja svojim prebivalcem.

Povprečno občine v Zasavski regiji namenijo organizacijam 3.945 EUR oziroma 40,10 EUR na prebivalca. Največ nameni Občina Zagorja ob Savi (4.681 EUR/NVO oz. 53,3 EUR/prebivalca), najmanj pa Občina Trbovlje (3.413 EUR/NVO oz. 31,2 EUR/prebivalca).

Tabela: Prihodki NVO in sofinanciranje s strani občin v letu 2014

Skrb zbuja tudi dejstvo, da je opazen trend zmanjševanja financiranja programov NVO s strani večine občin Zasavske regije.

Opazen trend zmanjševanja občinskih sredstev namenjenih NVO

Graf: Višina občinskih sredstev namenjena NVO leta 2014

Kar 73% prihodkov NVO tako prihaja iz drugih virov, kot so donacije, članarine, dotacije evropskih in nacionalnih razpisov, prihodki iz prodaje in podobno.

Pridobitna dejavnost predstavlja 33% vseh prihodkov, ki so jih ustvarile NVO v letu 2014. Med njimi so med drugim tako prihodki sponzorskih sredstev kot drugi prihodki od prodaje blaga in storitev. Ta delež v celotnih prihodkih je največji pri ustanovah (99%) in zasebnih zavodih (80%) ter manjši pri društvih (30%).

NVO iz Zasavske regije so v letu 2014 ustvarile le 1% vseh prihodkov NVO v Sloveniji. To je nekaj več kot 8,6 milijona EUR prihodkov, od tega so 95,7 % ustvarila društva. Več kot polovica društev (54%) je imela le do 5.000 EUR celotnih prihodkov v letu 2014, kar kaže, da imajo skromen obseg dejavnosti. Kljub temu je ta podatek boljši v primerjavi s slovenskim povprečjem, kjer je ta odstotek še nekoliko višji (57%).

Skoraj 12% NVO v letu 2014 brez prihodkov

Graf: Delež društev glede na dosežene prihodke leta 2014

Največ zaposlenih v društvih

V Zasavski regiji je leta 2014 32 NVO zaposlovalo 54 oseb, od tega je bila velika večina zaposlenih v društvih (49 oseb). Kar 22 oseb je bilo zaposlenih v društvih za pomoč ljudem. Ta društva ustvarijo tudi največ prihodkov, tako lahko vidimo, da zaposlovanje oziroma profesionalizacija društev pripomore tudi k višjim prihodkom. Nizka stopnja zaposlenosti v nevladnem sektorju pomeni veliko prostovoljnega dela za izvedbo programov in dejavnosti, manj profesionalizacije v organizaciji in s tem možnosti za razvoj. V Zasavski regiji je bilo tako v NVO zaposlenih 0,8 % vseh zaposlenih v NVO v letu 2014 (7.102 oseb). Nizek delež je tudi odraz manjšega števila zasebnih zavodov, kjer je v povprečju v Sloveniji na organizacijo največ zaposlenih prav v zasebnih zavodih.

Podrobno analizo si lahko ogledate tukaj.