Sodelovanje in strateško načrtovanje kulturne politike lahko prineseta napredek

Srečanje društev in ostalih nevladnih organizacij v kulturi in umetnosti v zasavski regiji je prineslo veliko novih informacij in odprlo kar nekaj vprašanj. A dobili smo občutek, da se lahko tudi v manjših občinah kaj spremeni, če smo povezani in si tega želimo.

Ga. Petra Cilenšek iz ZLHT-Regionalnega centra NVO nam je za začetek predstavila finančni oris kulturne politike v zasavski regiji. V letu 2017 so občine zasavske regije (Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik) preko javnih razpisov za sofinanciranje kulturnih dejavnosti in projektov nevladnim organizacij razdelile 206.500,00 eur in tako za kulturo povprečno skupaj namenile slabih 0,5 odstotka vrednosti občinskih proračunov. Se pa tudi na področju sofinanciranja kulturnega področja kaže trend nižanja sredstev, ki jih občine namenjajo za izvajanje dejavnosti nevladnih organizacij.

Ga. Anela Bešo in ga. Tjaša Pureber iz Asociacije sta predstavili dobre prakse sodelovanja organizacij v kulturi in umetnosti, predvsem pa izpostavili, da lahko s skupnim nastopom dosežemo več. Pomembno se je povezovati in pri odločevalcih nastopati enotno. Pomembno pa je tudi, da znamo že v organizaciji pogledati širše. Predstavitev nekaterih dobrih praks strateškega načrtovanja kulturnih politik, torej sprejem dolgoročnejših aktov s področja kulture v občini, je pokazal na velik manko kulturne politike v občinah zasavske regije. Le teh namreč ni, četudi sam Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi to občinam nalaga. Dolgoročnejše programe bi občine morale sprejeti že konec leta 2014. Dolgoročnejši programi namreč predstavljajo tudi sam kakovosten dialog med nevladnimi organizacijami in občino.

Še kako pomembne pa so bile informacije o pripravi Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, ki ga pripravljajo na Ministrstvu za kulturo in ki naj bi bil sprejet še letos. Zakon bo podlaga za prihajajoče javne razpise z namenom sofinanciranja objektov kulturne dediščine. Šlo bo za objekte, ki so ogroženi in kvalitetni, torej imajo razvojni potencial. Vsak lastnik takšnega objekta, bo moral ob prijavi na razpis za sofinanciranje obnove predložiti program uporabe prostora po obnovi, skupaj s finančnim načrtom. Pomemben kriterij pri izbiri upravičencev bo sodelovanje z nevladnimi organizacijami, tako da bo to odlična priložnost, da se v program vključi tudi dejavnost organizacij oziroma tiste dejavnosti nevladnih organizacij, ki zadovoljujejo lokalne potrebe.