Status delovanja v javnem interesu lahko koristi tudi vaši organizaciji!

 

 

 

Status delovanja v javnem interesu nevladnim organizacijam (v nadaljevanju NVO) podeljuje ministrstvo, ki je pristojno za področje njihovega delovanja. Pogoji za pridobitev statusa so za društva drugačni od pogojev za zasebne zavode in ustanove. 

 

Društvo lahko pridobi status delovanja v javnem interesu ne glede na področje njegovega delovanja, če:

To pomeni, da lahko društva pridobijo status delovanja v javnem interesu na neomejenem številu področij, kot so npr. šport, kultura, vzgoja in izobraževanje, socialna varnost, zdravstveno varstvo, varstvo človekovih pravic, okolja, živali, pa tudi gospodarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, prehrana, razvoj demokracije in človekovih pravic in na vseh drugih področjih, pod pogojem, ki je citiran v zgornjem odstavku. Če nobeno ministrstvo ne pokriva področja, na katerem bi društvo želelo pridobiti status, o dodelitvi odloča Ministrstvo za notranje zadeve. Nekatera društva (kot npr. gasilska društva) imajo status delovanja v javnem interesu že po samem zakonu. 

 

Društvo mora za pridobitev statusa imeti ustanovitelje in člane, ki niso pravne osebe javnega prava. Dejavnost, na podlagi katere želijo pridobiti status, mora biti opredeljena v temeljnem aktu društva, to pa mora delovati že vsaj dve leti pred vložitvijo vloge z izvajanjem rednih programov oz. dejavnosti. Društvo mora imeti tudi izdelan načrt bodočega dela, v katerem lahko izkaže pretekle uspehe. Na posameznih področjih velja posebna zakonodaja, ki določa bolj konkretne pogoje za dodelitev statusa, ki se pogosto nanašajo na izkazovanje uspešnosti delovanja (kot primer lahko služi Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture in športa). 

 

Zavodi in ustanove pa so glede pridobitve statusa na posameznih področjih delovanja omejeni; status lahko pridobijo le, če jim področna zakonodaja to dopušča (trenutno je to mogoče na področju kulture, kulturne dediščine, mladinskih dejavnosti, spodbujanja turizma, varstva okolja, živali, pomorskega prometa, sociale, diskriminacije in človekovih pravic).

 

Predlog Zakona o nevladnih organizacijah v javnem interesu, ki je bil 14.9.2017 potrjen na Svetu Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij, ureja pridobitev statusa delovanja v javnem interesu enotno za vse pravno statusne oblike NVO. Tako bodo v prihodnosti društva, zavodi in ustanove, pod predpostavko sprejetja zakona, lahko pridobili status ne glede na področje njihovega delovanja, pod enakimi pogoji za vse vrste organizacij. 

 

Neposredne koristi, ki jih NVO pridobi s statusom so številne in med drugim vključujejo:

 

1. Možnost pridobivanja donacij posameznikov, ki organizaciji prostovoljno  namenijo 0.5% dohodnine. Leta 2016 je bilo v Sloveniji približno 5000 potencialnih prejemnikov deleža dohodnine. Kljub temu, da se iz leta v leto donacije, namenjene organizacijam s statusom povečujejo, pa je podarjena le slaba tretjina vseh sredstev, ki bi lahko prispela do NVO. To predstavlja kar 5,000,000.00 eur, ki ostanejo v državni blagajni.

 

2. Brezplačna pravna pomoč, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti v javnem interesu (glavna dejavnost, ki se navezuje na namen, zaradi katerega je bila NVO ustanovljena).

 

3. Oprostitev vseh vrst upravnih taks (tako za izdelavo potrdil, dovoljenj, soglasij itd., kot tudi za opravljanje dejanj upravnih organov).

 

4. Možnost brezplačne uporabe nepremičnin (poslovnih, skladiščnih prostorov in podobno) v skladu s 30. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

 

5. Prednost za društva s statusom pri pridobivanju javnih sredstev iz državnega proračuna na podlagi razpisov (tudi na lokalni ravni lahko status pripomore pri pridobitvi sredstev). 

 

6. Pravica občasnega organiziranja iger na srečo za pridobivanje sredstev za delovanje organizacije. 

 

7. Višje kvote dodeljenih ur občasnega ali začasnega dela upokojencev pri NVO po 27.c členu Zakona o urejanju trga dela.

 

NVO, ki pridobi status delovanja v javno korist, ne pridobi le koristi po zakonih, temveč pridobi tudi določen družbeni status, saj v svoje delovanje vključuje širšo družbo oz. zainteresirano javnost s področja svojega delovanja. Tudi samo dejstvo, da je posamezna organizacija pridobila uradni status, ji namreč odpre številna vrata pri drugih organizacijah, tako pri NVO kot pri državnih in gospodarskih subjektih, pa tudi pri lokalnemu prebivalstvu. Status pripomore k njeni prepoznavnosti in predstavlja tudi orodje za promocijo same organizacije.

 

V zasavski regiji je bilo v letu 2015 skupaj registriranih 617 NVO, od tega 583 društev, 27 zavodov in 7 ustanov. Od vseh NVO je imelo skupaj 154 oz. slabih 25% NVO status organizacije, ki deluje v javno korist. Za primerjavo je v šestih občinah osrednjeslovenske regije (Domžale, Grosuplje, Kamnik, Vrhnika, Logatec in Ljubljana) delež NVO, ki imajo status, slabih 21%, v Ljubljani npr. pa dobrih 20%.

 

Se tudi vi prepoznate kot društvo ali zavod, ki deluje v javno korist? Razmislite o pridobitvi uradnega statusa in koristi, ki iz njega izhajajo. Vse nevladne organizacije obenem opozarjamo, da če želijo pridobiti sredstva na podlagi statusa delovanja v javno korist, ki jim jih njihovi podporniki lahko podarijo iz svoje dohodnine že v letu 2018, morajo urediti status do konca leta 2017.

 

Če ne veste, kako pripraviti vlogo za pridobitev statusa, imate kakršnakoli dodatna vprašanja o postopku pridobitve statusa ali izpolnjevanju pogojev za pridobitev le tega, vam na ZLHT regionalnemu centru za NVO in Stičišču NVO osrednje Slovenije ponujamo svetovanje in pomoč pri vaši pridobitvi statusa delovanja v javno korist.

Poiščite nas!