YOUROPE: Pogovarjali smo se z evropskim poslancem, dr. Klemnom Grošljem
Republiko Slovenijo, torej vse nas, v Evropskem parlamentu zastopa osem izvoljenih predstavnikov. Z dr. Klemnom Grošljem, prvič izvoljenemu v Evropski parlament, smo se pogovarjali o prihodnosti Evropske Unije in ga med drugim povprašali tudi o tem, kako vidi nevladne organizacije.
Katera so za vas ključna vprašanja, na katere mora Evropska Unija v prihodnjih letih najti rešitve?
Temeljnih vprašanj je več. Prvi večji izziv bo gotovo Brexit. Temu bo sledila priprava nove finančne perspektive. Velik izziv v tej bo, kako zagotoviti ustrezen dostop do EU virov, članicam na način, da se ne bo poglabljal ali ohranjal sedanji razvojni razkorak, ki slabi kohezijo unije in povzroča ter poglablja razlike med državami članicami.
Vzporedno s tem bo pomemben izziv zagotavljanje skupnega varovanja zunanjih meja EU in skupna migracijska in azilna politika. Glede na dogajanje v svetu, pa je dodaten izziv pred EU, utrditev njenega mednarodnega položaja v nastajajoči svetovni ureditvi. Pomemben proces bo tudi demokratizacija celotne EU, še posebej institucij EU. To je nenazadnje tudi ena do zavez nedavnega Evropskega sveta in samega EP.
Kakšni so vaši cilji v Evropskem parlamentu? Za kaj si boste prizadevali kot evropski poslanec?
Glede na članstva v odborih, bom deloval na področju zunanje politike, varnosti in obrambe ter tudi tehnologij, energije in raziskav. Sicer pa bom deloval na tem, da približam delovanje EP volilnemu telesu. Zato že aktivno delujem v slovenskem okolju in nameravam prenašati sporočila volilnega telesa v širši evropski prostor.
Ima po vašem mnenju Slovenija dovolj velik vpliv na oblikovanje politik Evropske Unije? Boste poskusili vpliv povečati?
Vsekakor bom na tem sam tudi aktivno deloval. Kot sem že večkrat dejal, vidim sebe tudi kot posrednika med institucijami EU in pričakovanji ter potrebami državljanov.
Izzivi in pomen Evropske Unije je na lokalni ravni pogosto drugotnega pomena. Kako vidite soočanje s tem v občini Litija?
Začel sem že prva srečanja z lokalnimi predstavniki, v prihodnjih dneh tudi v Litiji, s ciljem pridobiti vpogled in razumevanje potreb lokalnih skupnosti ter načinov, kako lahko s svojim delom in aktivnostmi v EP, prispevam k uresničevanju teh pričakovanj. Pa tudi kako lahko pomagam, k boljšemu razumevanju prihajajočih politik EU tudi na lokalni ravni. Pri tem računam na tvorno sodelovanje s predstavniki lokalnih oblasti.
Na zadnjem srečanju v okviru projekta YOUROPE: s povezovanjem do boljše Evrope v italijanskem Notu, so udeleženci izpostavili, da je ena od rešitev, kako nasloviti krepitev demokracije v Uniji predvsem v izobraževanju. Tudi kot predmet že v osnovnih šolah. Kaj menite o takšni rešitvi?
Sam podpiram vsako idejo, ki prispeva k razvoju in oblikovanju koncepta aktivnega državljana, ki lahko le tak prispeva k demokratizaciji in razvoju demokracije na ravni lokalne skupnosti, na nacionalni in nenazadnje tudi na evropski ravni. Seveda to pred nas politike postavlja nove izzive, kar pa je tudi sicer bistvo sodobne demokracije. Sam bi si želel in si bom tudi prizadeval za krepitev demokratičnega dialoga.
V Sloveniji je veliko nevladnih organizacij, ki s svojim delom močno krepijo lokalno skupnost. Kako vidite njihovo vlogo?
Sam vidim v NVO pomemben steber sodobne demokratične ureditve na vseh ravneh in tako tudi na lokalni ravni. Sam bom poskušal tudi z njimi vzpostaviti konstruktiven in aktiven dialog, saj jih vidim, tako kot glasnika lokalnih skupnosti, kakor tudi vse pogosteje, kot organizacije, ki omogočajo državljanom dostop do storitev in uresničitev potreb, ki jih sicer skozi obstoječe mehanizme ne bi mogli doseči.
O izzivih Evropske Unije in evroskepticizmu se bomo 21. in 22. novembra pogovarjali tudi s predstavniki osmih evropskih mest. Če se nam želite pridružiti ali vas zanima več, nam pišite na info@consulta.si oziroma sledite našim objavam.
.png)
