Kako lahko NVO sodelujemo pri Pravičnem prehodu Zasavja?
Pravični prehod Zasavja se mora odražati v vseh porah družbe, mora biti trajnosten in poleg gospodarstva, vključevati še okolje in družbeno sfero. Tako smo v četrtek, 16. 11. 2023 skupaj s Centrom za pravični prehod Zasavje razmišljale nevladne organizacije na Posvetu nevladnih organizacij in civilne družbe v okviru Pravičnega prehoda Zasavja.
V prihodnje želimo biti nevladne organizacije vključene v dialog in si želimo konstruktivnega sodelovanja ter obogatitve pravičnega prehoda z vsebinami, ki so pomembne za kakovostno življenje prebivalcev in ohranjanja okolja. Na posvetu smo izpostavili štiri področja, ki jih pri pravičnem prehodu ne smemo spregledati. To so mladi in druge ranljive skupine, ohranjanje rudarske dediščine in okoljske teme. Ter spoznali tri lokalne dobre prakse, ki nam služijo za navdih za prihodnje projekte in sodelovanja.
- Božidar Roglič je predstavil skupnostno sončno elektrarno v okviru Energetske zadruge Zeleni Hrastnik.
- Mojca Hauptman je predstavila Rudnik Sitarjevec kot primer zaprtega rudnika za razvoj turistične ponudbe v okolju.
- Lavra Izgoršek je predstavila projekt skupnostnega vrta, projekta mladih, ki ga izvajajo kot odziv na področju zelenega prehoda v okviru DPM Trbovlje.
Nevladne organizacije lahko tako s svojimi projekti vzporedno podpremo pravični prehod regije, da bo ta bolj vključujoč in pravičen za vse. Gospodarstvu pa lahko ponudimo pomoč pri zasledovanju trajnostnih ciljev projekta predvsem družbenega in okoljskega vidika saj imamo stik s prebivalci in njihovimi potrebami ter imamo znanje in izkušnje iz različnih področij. In prav v tem duhu se lahko nevladne organizacije vključimo v proces Pravičnega prehoda Zasavja.
Nevladnim organizacijam omogočiti aktivnejšo vlogo pri Pravičnem prehodu Zasavja
Na posvetu smo opozorili, da smo nevladne organizacije večkrat spregledane kot enakovredni partnerji naprav drugima sektorjema, zato je potrebno dati tudi nevladnim organizacijam možnost, da se prijavljajo na pozive Sklada za pravični prehod kot prijavitelji, partnerji, uporabniki ali izvajalci. Na razpise Sklada za pravični prehod in črpanje 74,9 mio EUR se bodo namreč lahko prijavili le iz javnega in gospodarskega sektorja. Čeprav lahko tudi nevladne organizacije s projekti razvijamo regijo in prispevamo npr. k diverzifikaciji gospodarstva.
Nevladne organizacije imamo znanje in izkušnje, ki jih lahko prispevamo k Pravičnemu prehodu Zasavja
Pri pravičnem prehodu lahko prispevamo z znanji, izkušnjami in okoljem za usposabljanje tako mladih za poklice prihodnosti, krožnega gospodarstva, ekologije kot brezposelnih in zaposlenih za razvoj digitalnih in zaposlitvenih kompetenc.
Napredek v okolju prinaša tudi nove potrebe po programih
Odpiranje visoko tehnološko razvitih raziskovalnih laboratorijev in središč predpostavlja priliv nove delovne sile, ki potencialno vključuje tudi tujce. V tem kontekstu NVO vidimo priložnost za razvoj sekundarnih storitev in produktov, ki se posredno vežejo na program pravičnega prehoda, lahko predstavlja razvoj turizma na temeljih rudarske dediščine regije, storitev za družine raziskovalcev, storitev za kakovostno preživljanje prostega časa, razvoj kulinarike ipd.
Pravični prehod Zasavja naj ne spregleda ohranjanja rudarske dediščine
Pri aktivnostih pravičnega prehoda se mora poskrbeti, da se ohranja rudarska dediščina, ki je priložnost za razvoj turističnih produktov in diverzifikacijo gospodarstva v regiji. Pri tem lahko nevladne organizacije aktivno sodelujemo in prispevamo vsebino in znanje.
Vabimo vse NVO, da se aktivno vključijo in pripomorejo k oblikovanju uspešnega pravičnega prehoda Zasavja ter se tudi v prihodnje odzovejo na dogodke Centra za pravični prehod Zasavja. Pomembno je, da se regija razvija in da premike ustvarjamo skupaj.