Pridobitna dejavnost v NVO

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list RS, št. 109/07 in 68/09) opredeljuje pridobitno dejavnost kot vsako dejavnost, ki se opravlja na TRGU zaradi pridobivanja dobička oziroma dejavnost, s katero se KONKURIRA na trgu z drugimi osebami.

O pridobitni dejavnosti lahko govorimo tudi kot o tržni dejavnosti, ki po definiciji pomeni, da gre za dejavnost pridobivanja dohodka na trgu, ne glede na to ali je končni rezultat dobiček ali izguba.

Enotne definicije v naši zakonodaji še ne poznamo. Področna zakonodaja, ki ureja nepridobitne organizacije pozna več izrazov. Zakon o zavodih govori o gospodarski dejavnosti, Zakon o društvih pozna pridobitno dejavnost, Zakon o ustanovah pa v določilih govori o prihodkih od opravljanja dejavnosti. Skupno vsem tem pojmom je predvsem to, da gre za dejavnosti, ki težijo k ustvarjanju dobička. Torej, da proti plačilu prodajajo svoje izdelke oziroma nudijo svoje storitve.

Ločevanje med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo je pomembno predvsem zaradi davčnega vidika, zaradi plačevanja dobička od prihodkov pravnih oseb. Pomembno je poudariti, da nepridobitne organizacije prav zaradi svoje narave nepridobitnosti uživajo določene davčne oprostitve. Načeloma nepridobitne organizacije ne plačujejo davka od prihodkov pravnih oseb, plačuje pa se davek od opravljanja pridobitne dejavnosti.

Nepridobitne organizacije se od strogo pridobitnih organizacij ločijo po svojem poslanstvu, ciljih. Pri nepridobitnih organizacijah je v ospredju namreč zagotovitev določenih storitev vsem članom, uporabnikom, ne glede na njihovo sposobnost plačevanja. Tako osnovni namen ni pridobivanje dobička, temveč nekaj drugega (npr.: razvoj športa). Pridobitne organizacije pa imajo zgolj en cilj delovanja: pridobivanja dobička.

Nepridobitnost nepridobitnih organizacij se nanaša na sam namen organizacije in ne pomeni, da organizacija ne sme izvajati pridobitnih dejavnosti. Tako lahko nepridobitne organizacije opravljajo tudi pridobitne dejavnosti, a zgolj kot tiste obrobne, dopolnilne dejavnosti. Cilj ukvarjanja s pridobitno dejavnostjo mora biti namreč to, da ukvarjanje s pridobitno dejavnostjo pomeni ustvarjanje dobička, ki v nadaljevanju lahko omogoča hitrejše in kvalitetnejše doseganje temeljnega namena organizacije.

Poudariti je potrebno tudi, da je pri nepridobitnih organizacijah pomembno tudi načelo neprofitnosti, ki pomeni, da morebitni dobiček, torej presežek dohodkov nad odhodki, organizacije ne smejo izplačevati ustanoviteljem, članom ali uporabnikom temveč ga morajo porabiti izključno za izvajanje svoje osnovne nepridobitne dejavnosti.

Organizacije, ki opravljajo tako nepridobitno dejavnost kot pridobitno dejavnost morajo podatke o finančno materialnem poslovanju in te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno!

POGOJI ZA OPRAVLJANJE PRIDOBITNE DEJAVNOSTI V DRUŠTVU

Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo) določa:

pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljen aktu v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD 2008),
pridobitna dejavnost se lahko izvaja le pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti predpisuje zakon, ki ureja določene dejavnosti,
pridobitna dejavnost mora biti povezana z namenom in ciljem društva, ko lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma cilja društva in izvaja se lahko le v tem obsegu,
pridobitna dejavnost mora biti dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva, ko skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja storitev oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva.

Pridobitna dejavnost je povezana z namenom in cilji društva, če lahko pripomore (neposredno) k uresničevanju namena oziroma ciljev društva in se ne izvaja izključno za zagotavljanje prihodkov društva.

Pridobitna dejavnost pomeni dopolnilno dejavnost nepridobitni v društvu, če z njo sestavlja par, ko skupaj prispevata k večji vrednosti dejavnosti društva. Pomembna je sama vsebinska povezanost dejavnosti. Tako npr. se lahko izvaja gostinska dejavnost skupaj s turistično promocijskim programom.

Da obseg pridobitne dejavnosti ne presega določenega obsega, samih potreb, se lahko oceni šele, ko se pridobitno dejavnost tudi dejansko opravlja.

Glede na določitev namena in cilja društva, si tako društva že sama omejijo pridobitne dejavnosti, ki jih lahko opravljajo.

POGOJI ZA OPRAVLJANJE PRIDOBITNE DEJAVNOSTI V ZAVODIH

Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) določa, da zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.

Zavodi morajo v svojem aktu o ustanovitvi imeti določene dejavnosti (glede na standardno klasifikacijo dejavnosti - SKD 2008), ki jih registrirajo.

Seveda morajo tudi zavodi slediti določilom področne zakonodaje, ki ureja opravljanje dejavnosti.

POGOJI ZA OPRAVLJANJE PRIDOBITNE DEJAVNOSTI V USTANOVAH

Zakon o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo in 91/05 – popr.) med drugim določa, da se prihodki ustanove ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem in prihodki od opravljanja dejavnosti. Določa tudi, da lahko opravlja dejavnost, ki je nujna za uresničitev namena, za katerega je ustanovljena ali pa je namenjena njeni promociji, če zakon ne določa drugače.

Tudi ustanove morajo opravljanje pridobitnih dejavnosti opravljati po pravilih, ki veljajo za opravljanje pridobitne dejavnosti.