Srečelov in občasno prirejanje klasičnih iger na srečo
Uredba o določitvi društev in neprofitnih humanitarnih organizacij, ki smejo občasno prirejati klasične igre na srečo in o kriterijih za občasno prirejanje klasičnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 70/00 in 109/12) določa, da smejo občasno prirejati klasične igre na srečo društva, ki imajo status društva, ki deluje v javnem interesu, tombolo ali srečelov pa v okviru lastnega enodnevnega kulturnega ali zabavnega programa tudi druga društva.
Po Zakonu o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 – popr. in 40/14 – ZIN-B) so igre na srečo igre, pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska enake možnosti zadeti dobitke, izid igre pa je izključno ali pretežno odvisen od naključja ali kakšnega negotovega dogodka.
Društvo ( v nadaljevanju prireditelj) lahko občasno (enkrat letno z enim žrebanjem) priredi klasične igre na srečo, to so tombola, srečelov, športne stave, številčne loterije in podobno zaradi pridobivanja sredstev za financiranje svoje dejavnosti. Tak način pridobivanja sredstev mora biti določen v temeljnem aktu prireditelja, dobiček pa mora biti porabljen za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo društvo ustanovljeno. Dohodki od srečelova se štejejo za pridobitne dohodke!
Prireditelj lahko priredi klasično igro na srečo le na podlagi predhodnega dovoljenja ministrstva za finance. Predlogu za izdajo dovoljenja mora prireditelj priložiti izvleček iz temeljnega akta, iz katerega je razvidna dejavnost prireditelja, sklep pristojnega organa prireditelja o prirejanju igre na srečo z navedbo odgovorne osebe, pravila klasične igre na srečo in finančno konstrukcijo, iz katere je razvidno minimalno število prodanih srečk, ki še zagotavlja izplačilo dobitkov.
Dovoljenje ministrstva ni potrebno, če skupna vrednost srečk ne presega 5.000 EUR, in če vrednost posameznih dobitkov ne presega zneska, od katerega se plačuje davek na dobitke od iger na srečo (300 EUR). Mora pa prireditelj v tem primeru najkasneje 8 dni pred prireditvijo obvestiti o prireditvi takšne igre pristojno upravno enoto.
Od prihodkov, doseženih s prodajo srečk, zmanjšanih za izplačane dobitke, mora prireditelj v skladu s posebnim zakonom vplačati 5%:
- prireditelj s področja športa na račun fundacije za financiranje dejavnosti športnih organizacij,
- prireditelj z drugih področij na račun fundacije za financiranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij.
Pravila klasičnih iger na srečo
Društvo mora sprejeti pravila klasičnih iger na srečo, ki vsebujejo zlasti:
- ime in sedež prireditelja,
- ime organa prireditelja, ki je sprejel sklep o prireditvi igre, ter datum in številko ustreznega sklepa,
- ime igre na srečo in njen opis,
- namen, za katerega bodo porabljena finančna sredstva, pridobljena z igro,
- območje, na katerem se bodo prodajale srečke,
- skupno število srečk in ceno posamezne srečke,
- opis srečke z navedbo besedila, ki bo natisnjeno na njej,
- vrsto, število in vrednost posameznih dobitkov ter njihovo skupno vrednost,
- navedbo premoženja, s katerim prireditelj zagotavlja izplačevanje dobitkov in izplačevanje drugih obveznosti v zvezi z igro,
- opis postopka v primeru odpovedi žrebanja,
- rok, do katerega se bodo prodajale srečke,
- rok in način žrebanja oziroma ugotavljanja dobitkov,
- rok in način objave izida žrebanja dobitkov,
- rok za prevzem dobitkov ter način izplačevanja oziroma ugotavljanja dobitkov.
Ko se srečke enkrat že prodajajo, pravil ni dopustno spreminjati.
Brezplačen vzorec pravilnika je na voljo nevladnim organizacijam iz Osrednjeslovenske regije.
Vrednost dobitkov in srečk ter potek žrebanja
Odstotek najvišje skupne vrednosti dobitkov pri klasičnih igrah na srečo ne sme presegati 90% vrednosti od vrednosti izdanih srečk. Vrednost dobitkov, pridobljenih od donatorjev oziroma sponzorjev, se oceni po njihovi tržni vrednosti na dan pridobitve dobitka. Tržna vrednost dobitka mora biti razvidna iz potrdila donatorja oziroma sponzorja.
Srečke za številčno loterijo in tombolske kartice se sme prodajati na celotnem območju Republike Slovenije. Srečke za srečelov se sme prodajati samo na prireditvenem prostoru.
Potek žrebanja nadzoruje žrebna komisija, ki mora imeti najmanj 3 člane, od katerih je eden predsednik. Član žrebne komisije ne more biti član organa prireditelja, ki je sprejel sklep o prireditvi. Žrebna komisija mora zagotoviti, da žrebanje poteka v skladu s pravili igre. Prireditelj mora zagotoviti javno žrebanje.
Vse neprodane srečke se mora preluknjati ali zapečatiti in jih shraniti v ustrezno varovane prostore. Prireditelj mora neprodane srečke hraniti še najmanj 120 dni od dneva žrebanja.
Prireditelj zagotavlja izplačevanje dobitkov in izpolnjevanje drugih obveznosti v zvezi s klasično igro na srečo s kupljenimi oziroma pridobljenimi dobitki in tudi z ostalim svojim premoženjem.
Podrobnejše informacije:
- Zakon o igrah na srečo
- Pravilnik o klasičnih igrah na srečo, ki se lahko prirejajo brez dovoljenja
- Uredba o določitvi društev in neprofitnih humanitarnih organizacij, ki smejo občasno prirejati klasične igre na srečo in o kriterijih za občasno prirejanje klasičnih iger na srečo
- Ministrstvo za finance
.png)
