Razvoj lokalnih potreb v občinah osrednje Slovenije

Na Stičišču NVO osrednje Slovenije spremljamo razvoj lokalnih potreb občank in občanov občin osrednjeslovenske regije skozi prizmo delovanja nevladnih organizacij (NVO). Na podlagi dosedanjih sodelovanj in ugotovitev smo v letu 2017 opravili pregled razvoja izbranih lokalnih potreb v šestih občinah in oblikovali predloge, ki naj bodo deležnikom v pomoč.

Analizirali smo področje razvoja športa v občinah Domžale in Logatec, področje razvoja kulture v Občini Vrhnika, področje razvoja turizma v občinah Grosuplje in Kamnik, ter razvoj brezplačne uporabe prostorov za NVO v Mestni Občini Ljubljana (MOL).

Pregled trenutnega stanja zadovoljevanja posamezne lokalne potrebe in politik občin vključuje analizo vseh morebitnih dolgoročnih in kratkoročnih strateških načrtov na področju in na nivoju občine, letnih načrtov na področju (kot so npr. letni načrti športa ali kulture), bistvenega pomena pa so seveda javni občinski razpisi oz. postopki, preko katerih se NVO na posameznem področju razdeljujejo javna sredstva, s tem pa se vzpodbuja razvoj področnih dejavnosti in programov v občini.

Splošna ugotovitev pregleda je, da večina občin (4 od 6) na področju izbrane lokalne potrebe nimajo sprejetega dolgoročnega strateškega dokumenta, kar je tudi splošno pogost dejavnik v slovenskih občinah.

Kakšne koristi pravzaprav prinaša dolgoročna strategija?

Poleg načrtovane, konkretno usmerjene in učinkovite porabe javnih sredstev, ki občino predstavijo v pozitivni in strokovni luči, dolgoročno načrtovanje NVO prinaša stabilnost in predvidljivost. Organizacije, ki izvajajo programe, ki jih občina zastavi kot strateško pomembne, se lahko tem dejavnostim resno posvetijo in ob kakovostnem in doslednem izvajanju programov te tudi razširijo in izboljšajo. To je v korist tako občanom, ki so deležni storitev višje kakovosti, kot NVO, katerih finančno pogosto zelo nepredvidljiva prihodnost se vsaj do določene mere razjasni. Prav tako ima dolgoročno strateško načrtovanje izrazito pozitiven učinek na učinkovitost porabe javnih sredstev.

Poudarka vredno je dejstvo, da se številne občine ali deležniki, ki jih tovrstni načrti zadevajo, zavedajo, da je dolgoročni načrt na posameznem področju potrebno sprejeti (pogost primer je, da je načrt že zastavljen ali celo pripravljen, vendar nato več let ostane nesprejet). Na tej točki poudarjamo velik pomen vzpostavitve in ohranjanja konstruktivne komunikacije in sodelovanja med občino ter društvi in zavodi, ki delujejo na območju občine in se jih ureditev posameznega področja dotika.

Pri pregledu javnih občinskih razpisov z izbranih področij lokalnih potreb ugotavljamo, da se v njih pojavljajo nekatere pomanjkljivosti, ki so stalnica pri postopkih izvajanja občinskih javnih razpisov v Sloveniji in za katere se vseskozi zavzemamo, da se izboljšajo.

Izpostavljamo naslednje predloge za izvajanje razpisov v prihodnosti, ki so z zakonsko podlago in vsebinskimi argumenti podprti v Priročniku o izvajanju občinskih razpisov (povezava) in so v korist tako občinam kot občanom in prijaviteljem:

Določitev jasnih meril in kriterijev za vrednotenje prijav na razpis, ki naj določajo število točk, ki jih prijavitelj lahko prejme za izpolnjevanje vsakega merilo in skupni točkovnik za vsa merila in kriterije.
Jasno določena predmet in namen razpisa.
Objava razpisov pred začetkom leta sofinanciranja, še posebej ob sprejetem večletnem občinskem proračunu.
Vsebini razpisne dokumentacije naj bodo priložene tudi vse občinske pravne podlage za razpis, ali naj bo v dokumentaciji na voljo povezava do njihove spletne objave. Dokumentacija naj bo dostopna na spletni strani občine tudi po zaključku razpisa.
Zagotovitev nepristranskosti in strokovnosti razpisne komisije (sestava komisije in njeno delovanje se določa v občinskih pravilnikih).
Javna objava rezultatov razpisa, ki so dostopni na spletni strani občine (seznam pridobiteljev sredstev in višina dodeljenih sredstev).
Dostopnost razpisne dokumentacije na spletni strani občine brez zahteve po prijavi na spletno stran, ki zahteva osebne podatke prijavitelja (EMŠO, davčna številka itd.) in dostopnost dokumentacije tudi po zaključku razpisa.
Uvedba predplačil pri občinskih razpisih, ki jih do višine 70% celotnih dodeljenih sredstev, če ta ne presegajo 20,000.00€ omogoča novela Zakona o izvrševanju proračuna 2017-2018, ki na podlagi prostovoljne odločitve občinam dopušča izplačevanje deleža sredstev v roku enega meseca od sklenitve pogodbe o sofinanciranju.
Vključitev vzorca pogodbe o sofinanciranju v razpisno dokumentacijo.
Uvedba evalvacije za pretekle razpise, kjer se ugotavlja učinkovitost porabe javnih sredstev in stopnja doseganja zastavljenih ciljev.

Ker gre za posebno področje, ki pokriva področja kulture, umetnosti, mladinskih dejavnosti, športa in v omejeni količini tudi na drugih področjih, posebej izpostavljamo MOL in možnost brezplačne uporabe občinskih prostorov. Občina omogoča NVO prijavo za uporabo prostorov preko več razpisov z različnih področij (kultura, umetnost, šport itd.), ki v okviru prijave programa ali projekta za sofinanciranje urejajo tudi dodelitev prostorov v brezplačno uporabo, za namene izvajanja programov in projektov. Drugo orodje MOL pa je sklenitev neposrednih pogodb preko objav različnih namer o sklenitvi neposredne pogodbe. Te imajo 15 dnevni prijavni rok, njihova ciljna skupina pa je zelo jasno določena in omejena (npr. na namero se lahko prijavi NVO s področja mladinskih dejavnosti, ki je pridobila odločitev ministrstva o delovanju v javno korist). Teh namer je bilo v letih 2016/17 kar 22.

MOL v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami razpolaga z večjim številom prostorov, kar omogoča trenutno prakso v občini. Vsekakor pa gre za dobro prakso, ki koristi tako občanom, kot NVO in občinam. Naš predlog pri objavljanju javnih namer o sklenitvi neposrednih pogodb je, da se zaradi transparentnosti in ustrezne možnosti za prijavo določi rok, ki je dolg vsaj 30 dni (v MOL je rok enoten za vse namere in dolg 15 dni).

Pri razvoju lokalnih potreb in politik je torej nujno potrebno dolgoročno strateško načrtovanje, vključno s kakovostno pripravljenimi in prijaviteljem prijaznimi javnimi razpisi. Izjemen vpliv na razvoj lokalnih potreb ima konstruktiven dialog med občino in društvi ter zavodi, ki pogosto neposredno predstavljajo in zagovarjajo interese in potrebe občanov. Občine zato vzpodbujamo pri vzpostavljanju dialoga in jim na tem področju tudi nudimo pomoč!