Delo od doma in čakanje na delo v NVO

Zaradi preprečevanja razširjanja koronavirusa COVID-19 tudi v nevladnih organizacijah organiziramo delo naših zaposlenih od doma. Lahko pa se tudi zgodi, da zaposlenim zaradi nastalih razmer ne moremo zagotoviti dela. V tem primeru lahko zaposlene napotimo na čakanje na delo doma. Oboje je opredeljeno v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Dodatno pa Mega anti-korona zakon (ZIUZEOP), ki ga je Državni zbor sprejel 2. 4. 2020 med drugim določa tudi, da država financira nadomestila plač delavcem na čakanju in predvideva izplačilo kriznega dodatka zaposlenim, ki v času epidemije delajo ter oprostitev plačila prispevkov.

Članek se glede na sprejete ukrepe za omilitev posledic zaradi koronavirusa posodablja.

Zaposleni v času epidemije, upravičeni do kriznega dodatka

Delodajalcu se oprosti plačila prispevka zavarovanca in delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce v delovnem razmerju, ki klub epidemiji še naprej delajo in sicer za plačilo teh prispevkov v mesecu aprilu in maju 2020 ter se s tem delno zmanjša obremenitve delodajalcev. Oprostitev velja za tiste zavarovance, ki v času uporabe interventnih ukrepov po tem zakonu še naprej opravljajo delo in prejemajo plačo.

Delodajalci, ki so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vsakemu delavcu, ki dela in katerega zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Izračun takšnega dodatka so pripravili na Dati.

Delo od doma

Delo na domu se opredeljuje kot delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca in ga definira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 68. členu.

V pogodbi o zaposlitvi se mora pri kraju opravljanja dela določiti, da se delo opravlja tudi od doma. V kolikor v pogodbi o zaposlitvi to ni določeno delodajalec ne more odrediti dela na domu, če delavec s tem ne soglaša. Le izjemoma lahko delodajalec odredi delo na domu brez soglasja delavca. V primerih kot so naravne ali druge nesreče in drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, vendar le dokler trajajo takšne okoliščine. Kar je določeno v 169. členu ZDR-1. Do e-obrazca za pripravo sklepa, s katerim delodajalec zaposlenemu odredi delo na domu, zaradi izrednih okoliščin najdete na strani informiran.si.

Delavec, ki opravlja delo na domu, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca. Upravičen je do povračila stroškov prehrane in do regresa za letni dopust v enakem znesku kot delavci, ki delajo na sedežu delodajalca. Pri uporabi svojih sredstev pa je delavec upravičen tudi do nadomestila za uporabo npr. papirja, tiskalnika, telefona, računalnika ipd. Ni pa upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela.

Delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. Pred opravljanjem dela na domu je delodajalec dolžan o tem obvestiti Inšpektorat RS za delo. To storite na naslov prijave.irsd@gov.si. Vsebuje naj seznam delavcev, kakšno delo opravljajo delavci, kje opravljajo delo in koliko časa je predvideno opravljanje dela na domu.

Podrobnosti o opravljanju dela na domu najdete v pojasnilih MDDSZ posodobljena verzija 20.3.2020 na povezavi.

Dokument za odrejanje dela na domu si lahko ustvarite v e-pravniku.

Čakanje na delo doma

Državni zbor je, 2. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), t.i. Mega anti-korona zakon, ki uvaja, da bodo ključni interventni ukrepi veljali za vse delodajalce ne glede na njihovo pravno obliko. Torej tudi za društva, zavode, ustanove.

V kolikor delodajalec dela svojim zaposlenim zaradi poslovnih razlogov ne more zagotoviti pa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 138. členu opredeljuje, da delavce lahko pisno napoti na čakanje na delo doma. To lahko stori tudi po elektronski poti. Uporablja se lahko začasno, najdlje za čas šestih mesecev, z namenom ohranitve zaposlitve. Delavec ima v tem primeru pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov in dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca v primeru potreb po delu.

Dokument za odredbo čakanja na delo doma si lahko ustvarite v e-pravniku.

Po novem bodo tudi delavci, ki so bili primorani ostati doma zaradi varstva otrok, ker so se vrtci in šole zaprti oziroma ker varstva ni mogoče zagotoviti iz drugih objektivnih razlogov, ali zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaradi zaprtja državnih mej, upravičeni do 80% nadomestila plače in ne več zgolj 50%, kot je predvideno sedaj.

Vzorec izjave delavca o nezmožnosti opravljanja dela najdete na povezavi v e-pravniku.

Po Mega anti-korona zakonu se višina nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, izenačuje z višino nadomestila za delavce v času začasnega čakanja na delo, to je v višini 80% plače delavca iz zadnjih treh mesecev, vendar ne manj kot znaša minimalna plača. Nadomestilo plače bo v obeh primerih delodajalcem povrnila Republika Slovenija. Do ukrepa bodo upravičeni tisti delodajalci:

• ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 50% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019
• v primeru, da delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019, bodo do pomoči upravičeni tudi tisti, katerim so se za vsaj 25% zmanjšali prihodki v mesecu marcu 2020 glede na februar 2020 ali so se jim zmanjšali prihodki za vsaj 50% v mesecu aprilu ali maju 2020 glede na prihodke februarja 2020

V primeru, da ta pogoj ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno povračilo izplačanih nadomestil plače.

Delodajalci vlogo do povračil izplačanih nadomestil plače v elektronski obliki vložijo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. 

Pravico do povračila nadomestila bo mogoče uveljavljati za izplačana nadomestila delavcu za dejansko čakanje na delo v obdobju med 13. marcem in 31. majem 2020, z možnostjo podaljšanja na junij 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana.

Delodajalci, katerim bo država povrnila nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo oziroma ne bodo delali zaradi višje sile, bodo upravičeni tudi do oprostitve plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja.

Dodatna pojasnila in vzorci

Odgovore na najpogostejša vprašanja v povezavi z ukrepi so za vas zbrali pravniki na CNVOS in so dostopni na povezavi. Dodatna pojasnila so dostopna tudi webinarju na temo mega anti korona zakona.  

Vzorce dokumentov za delo v času epidemije si lahko izdelate v e-pravniku.

Sorodne vsebine