Društvo U3 Litija in Šmartno, kjer starejši prejemajo in prenašajo znanje

Neformalno izobraževanje je glavna aktivnost društva in je osnova vseh univerz za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji. Vse ostalo je dodana vrednost. Tudi to, da imajo starejši možnost pridobiti nova znanja, biti ustvarjalni – zbuditi otroka v sebi – in ostati povezani; dobra volja jih bogati in radosti. Življenje v starosti dobi še eno dimenzijo, pravi Milena Dimec, predsednica Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno pri Litiji.

Tretja univerza pomeni neformalno izobraževanje ljudi v tretjem življenjskem obdobju, ki želijo, svoj čas in interese razvijati za osebno rast; to so individualni cilji posameznikov. Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno pa sledi tudi temu, da so vidni, slišani in pomembni tudi širše. Poslanstvo društva se je z leti vse bolj razvijalo v uresničevanje družbenih ciljev izobraževanja. Člani društva v lokalni skupnosti, širši družbi, sodelujejo, utrjujejo svoj družbeni položaj, se medgeneracijsko povezujejo in organizirajo prostovoljsko delovanje v javnih ustanovah.

V društvu, ki ga poznamo kot U3 pa niso samo odrasli tisti, ki se družijo v društvu; za medgeneracijsko sodelovanje je potrebno sodelovanje tudi z otroki, mladimi, študenti, skavti …, ki jih redno vključujejo v svoje aktivnosti.

Društvo U3 Litija in Šmartno vstopa v drugo desetletje delovanja, neformalnega izobraževanja, druženja, družbene angažiranosti in medgeneracijskega povezovanja, ko člani predajajo svoje bogate izkušnje, spretnosti, veščine in včasih že pozabljena rokodelska znanja mladim.

»Poudariti moram, da je eden, četudi prvi, le kapljica, skupaj smo ocean.«

Milena Dimec

Na začetku so bili del Knjižnice Litija, ki je univerzo tudi ustanovila. Bili so edini, ki so se takrat zavedali pomena ustanovitve. Potem so se preoblikovali v društvo. V prvem letu delovanja je bilo 35 članov, ki je v letu 2019 prišlo skoraj do stotice. Korona je to rast ustavila, njihovih aktivnosti pa ne. Kot pravi Milena Dimec so odkorakali na splet, facebook, delali od doma, posneli in delili dve video delavnici. Manjkalo jim je tehničnega znanja, ki ga niso bili vešči a so pomoč dobili v Mestnem muzeju Litija in pri članih KLIŠE kluba.

Če društva v Litiji in Šmartnem ne bi bilo, v teh dveh občinah ne bi bilo organizirane skrbi za samostojno, aktivno, ustvarjalno življenje v tretjem življenjskem obdobju tistih, ki se jim pridružijo in hodijo po njihovih poteh.

Tako ne bi bilo predavanj o skrbi za zdravje v starosti, IKT izobraževanj za starejše, študijskih krožkov, ki sevajo pozitivnost v okolje (keramika, kultura, dediščina, angleščina …), revitalizacije že pozabljenih spretnosti in znanj (vezenja, pletenja, kvačkanja izdelkov iz ličja, polstenja .. ), ustvarjalno-izobraževalnih delavnic v šolah, v Domu Tisje - obe enoti, z mladimi, študenti, v VDC Litija, aktivnih počitnic za otroke v sodelovanju z Mladinskim centrom Litija pred muzejem, učenja na daljavo, aktiviranja prostovoljcev in njihova vključitev v delo (rokavčki pomagavčki, pletenine za okrasitev figuric v pravljičnem mestu v decembru, sodelovanja v Klišejevi štrikalnici...), kontinuiranega povezovanja vseh generacij, promocij, ki kažejo na tako sodelovanje, navdiha za medgeneracijski festival, tudi county plesa ne bi bilo in nešteto ur prijetnih druženj.

Najbolj so ponosni, da so:

gradili na treh trdnih, strokovnih »paradnih konjih« Študijskem krožku Kulturna dediščina, ves čas v sodelovanju z Mestnim muzejem Litija; Študijskem krožku Kuhajmo zdravo, kjer trenutno iščejo mentorja in Študijskem krožku Keramika, ki neprekinjeno deluje vsa leta;
z načrtnim delom na promocijskem področju, kjer je bila vedno v ospredju vsebina in ne blišč ali kratkotrajna slava, z vsemi, ki so želeli sodelovati z nami, prišli do tega, da so danes prepoznani v lokalnem, medobčinskem in slovenskem prostoru;
skoraj vse njihove dejavnosti brezplačne in si zanje zagotovijo sredstva iz občinskih in državnih razpisov;
tri programe, objavljene v Katalogu učnih programov NVO za šole s katerimi so našli pot v šole, kamor jih redno vabijo;
jih društva, organizacije, šole … vabijo v svoje sredine: zaradi programov, zaradi tistega, kar lahko ponudijo.

Prav tako so ponosni na svojo družbeno angažiranost in prepoznavnost. Vključili so se, ko je tekla beseda o Savi, dobili odgovor v povezavi z ekološko problematiko, kam z odpadnim oljem iz gospodinjstev, bili iskrica, ki je preskočila ob vprašanju, kje so vendar primerna drevesa, da bi jih ovili za rožnati oktober in tako prispevali k mobilnim drevesom, ki danes so. Prav tako so bili aktiven partner v projektu Dediščina nas povezuje, ki je bil sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Pripravili unikaten koledar z avtorskimi slikami keramičnih izdelkov. Izdelali 250 malih keramičnih netopirjev, malih podkovnjakov, ki prebivajo v Rudniku Sitarjevec in so jih dobili pohodniki, ki so se decembra 2019 z baklami podali do rudnika. In zaključku njihovega vseslovenskega, avtorskega projekta, ustvarjalnega natečaja ob praznovanju Jurčičevega leta, Kozlovska sodba v Višnji Gori - upodobitve, kjer so združili ustvarjalce od vzhoda do zahoda in od severa do juga naše Slovenije.

»Omejitev je le pomanjkanje idej, poguma ... Če si nekaj zelo želiš, je dosegljivo. Torej je omejitev le nebo.«

Milena Dimec

Društvo U3 Litija in Šmartno pri Litiji se uspešno povezuje v lokalnem okolju in širše z različnimi organizacijami.

Za to pripisujejo največ uspeha pripravljenosti prisluhniti drugim, sprejeti njihove izzive, povabiti jih k sodelovanju ali se sami ponuditi, povabiti. Kar pa ne uspe vedno, a se trudijo. Prav tako opažajo, da je z leti delovanja vse lažje. Družba ve, kaj zmorejo, koliko veljajo, koliko in kaj lahko dajo. Prednost jim zagotovo daje tudi to, da so domačini. Odprti so za ideje in kot pravi Milena Dimec imajo nazadnje dobre programe, ki so strokovno izvedeni. Pomembno je tudi, kdo pride k njim predavat.

V prihodnje se želijo vzpenjati po stopnicah, počasi, a vztrajno, kot pravi Milena Dimec jih dvigalo ne zanima, in delati to, kar jih izpolnjuje. Skupaj s člani, člani Upravnega odbora in posamezniki naredijo načrt dela, ki ga dopolnijo s tistim, kar jim prinese življenje skozi študijsko leto. Ne zaprejo se v svoj svet, so čuječi in prilagodljivi, poznajo okolje, kjer delajo. Pomaga jim, da imajo ob sebi zveste člane in ljudi iz inštitucij, ki jim stojijo ob strani, ki so jim pripravljeni pomagati in to da so med njimi tudi mladi.