Predlog dopolnitve osnutka predloga Zakona o potrjevanju računov
(EVA: 2015-1611-048 )
Z njim predlagamo, da se razširi krog oseb, ki se ne štejejo za zavezanca za izvajanje postopka potrjevanje računov in sicer na pravne osebe, nevladne organizacije, ki so registrirane kot nepridobitne in pri poslovanju na letni ravni ne presežejo 20.000 EUR prihodkov iz pridobitne dejavnosti.
3.člen se spremeni tako, da se glasi:
3. člen
(zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov)
(1) Zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov (v nadaljevanju: zavezanec) je oseba iz prvega in drugega odstavka 31. člena Zakona o davčnem postopku, ki mora izdati račun za dobavo blaga ali storitev za plačilo z gotovino.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za zavezanca ne šteje oseba, ki:
1. opravlja dobavo blaga na krovu zrakoplova med letom;
2. prodaja storitev preko avtomatov;
3. je registrirana kot nepridobitna organizacija in pri poslovanju na letni ravni ne preseže 20.000 EUR prihodkov iz pridobitne dejavnosti.
(3. odstavek se briše)
Doda se nov 3a. člen:
3a.člen
Pri izjemi iz 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena se upoštevajo podatki iz obrazcev preteklega leta, ki jih mora organizacija kot davčna zavezanka posredovati pristojnemu finančnemu organu.
OBRAZLOŽITEV:
Zakonodajalec želi s predlaganim zakonom ob že obstoječih ukrepih uveljaviti še dodaten ukrep - potrjevanje računov v realnem času, s katerim bi še dodatno izboljšal preglednost gotovinskega poslovanja, s tem pa vplival na zmanjšanje obsega sive ekonomije. S samim zakonom zasleduje načelo sorazmernosti in načelo enake obravnave davčnih zavezancev.
Obrazložitev predloga zakona govori o zasledovanju načela sorazmernosti predvsem na področju glob, češ da razlikuje velikost zavezancev in težo kršitve. A načelo sorazmernosti je močno kršena v okviru določitve, da morajo vsi zavezanci potrjevati račune preko elektronske naprave, z internetno povezavo in klasificiranim digitalnim potrdilom. Vsem zavezancem je tako naložen velik strošek (začetni: nakup elektronske naprave in mesečni: plačevanje stroškov internetne povezave), pri čemer bo določen krog zavezancev moral kupiti takšno elektronsko napravo, plačevati strošek interneta, četudi bo izdal le ob posameznih priložnostih nekaj računov (prodaja društev na stojnicah, ob priložnostnih prireditvah in podobno), ne bo opravljal pridobitne dejavnosti kot svoje glavne dejavnosti. Tako bo na takšne zavezance padel strošek, ki je očitno nesorazmeren s pridobljenimi prihodki in bodo tako postavljeni v težji položaj kot pa velja za podjetje oziroma samostojnega podjetnika, ki vsakodnevno izdaja račune, posluje z gotovino. Opozoriti želimo predvsem na strošek, ki ga zahteva internetna povezava, saj nevladne organizacije večinoma izdajajo račune izven poslovnega naslova, torej bodo primorane vsakokratno najemati mobilno internetno povezavo, ki predstavlja še večji in dodatni strošek (ob strošku mesečnega računa interneta). Kar glede na dosedanjo prakso pomeni strošek, ki je močno v nesorazmerju s pričakovani prihodki. Ob takšnih pogojih marsikatera nevladna organizacija ne bo več sodelovala na priložnostnih prireditvah, kjer tudi ponuja svoje izdelke z namenom pridobivanja dodatnih sredstev za financiranje svoje osnovne, nepridobitne dejavnosti. S tem bo izgubila del prihodkov, posledično prenehala izvajati programe oziroma prilagajala njihov okvir. Izguba pa bo vidna tudi v lokalnih skupnosti, na nacionalni ravni, saj prav delovanje nevladnih organizacij pomeni veliko dodatno vrednost za okolje v katerem živimo in s svojim sodelovanjem na prireditvah popestrijo in obogatijo ponudbo in program.
Z upoštevanim dopolnilom bi tako le bolj izenačili položaj posameznih zavezancev za izdajo računov, sledili načelu sorazmernosti. Predlagana ureditev tudi ne krši načelo enotne obravnave davčnih zavezancev, saj so iz kroga zavezanci izločeni tisti, ki ne dosegajo dovolj velikega prihodka. In še to le tisti, ki so registrirani pod posebnimi pogoji. Tako ne izključuje generalno določenih zavezancev.
Predlagana rešitev se zgleduje in izhaja po že obstoječih rešitvah v državah, kjer »davčne blagajne« že poznajo in ki jih je tudi zakonodajalec analiziral pri pripravi predloga. Hrvaška pozna izjeme od zavezancev za fiskalizacijo glede na višino letnega prometa, prav tako Švedska, kjer so izvzeti zavezanci z letnim gotovinskim prometom do približno 18.600 EUR.
Statistika (vir: CNVOS) za leto 2013 pokaže, da so nevladne organizacije v Sloveniji dosegle 804.365.207 EUR prihodka, kar je 2,56% deleža BDP Slovenije, torej gre za majhen delež vpliva na prihodke države. Struktura prihodkov nadalje pokaže, da je 90,3% nevladnih organizacij takšnih, ki dosegajo promet do 50.000 EUR oziroma 55,2% takšnih, ki dosegajo promet do 5000 EUR oziroma ga sploh ne. Iz same statistike tako izhaja, da ne smemo enačiti vseh zavezancev, saj jih s tem postavljamo v močno neenakovreden položaj.
Tudi za zavezance, ki bi bili izvzeti iz obveznosti potrjevanja računov, bi še vedno naprej veljalo, da morajo račune izstavljati s pomočjo vezane knjige računov, tako bi še vedno sledili ukrepom, s katerimi država Slovenija preprečuje sivo ekonomijo. Že sam predlog zakona določa izjeme, kjer bo še vedno moč uporabljati vezano knjigo računov (v primeru, da ni internetne povezave, v primeru nedelovanja elektronske naprave), tako da tudi predlagana rešitev ne bi posegla v bistvene spremembe predloga zakona in se drži zastavljenih okvirjev.
Delovanje nevladnih organizacij je potrebno pogledati širše, pri svojem delovanju ne zasledujejo dobička, ga niti ne smejo in vsak izdan račun je posledica dejavnosti, ki jo opravljajo ob svoji glavni, nepridobitni dejavnosti in pomeni le dodatno vrednost delovanju in programom, ki jih izvajajo. Izvajanje pridobitne dejavnosti v okviru nevladne organizacije je namenjeno le financiranju izvajanja nepridobitne dejavnosti. Tudi iz tega stališča ni dopustno, da se jih obravnava skupaj s profitnimi pravnimi osebami. Prav tako je obseg izdanih računov nevladnih organizacij na sejmih in prireditvah zanemarljiv.
Predlagamo tudi rešitev glede določanja predlagane izjeme. Pristojni organ bo lahko preverjal upravičenost izjeme z vpogledom v obrazec DOD-DDPO Obračun davka od dohodkov pravnih oseb, ki jih morajo organizacije kot davčne zavezanke posredovati pristojnemu organu. V Sloveniji je to po veljavni zakonodaji FURS. Upošteval se bo obračun za preteklo leto, glede na leto za katerega organizacija uporablja določilo izjeme. Dostop do predmetnih podatkov pravnih oseb ima finančni urad že sedaj, obračun se vlaga neposredno na FURS, tako da to ne pomeni dodatnega dela, obremenitev za uslužbence in ne prinaša dodatnih stroškov pristojnemu finančnemu uradu.
Podredno pa podajamo tudi pripombo na predlog Zakona v okviru določb o prekrških in globah, kjer ni posameznih določb o pravnih osebah, ki so registrirane za nepridobitno dejavnost, ampak so društva, zasebni zavodi in ustanove, za katere bi veljalo določilo 16.člena, ki govori o globah v razponu od 2.000 EUR do 50.000 EUR celo v slabšem položaju kot samostojni podjetnik, ki ima za morebitni prekršek določeno »milejšo« globo, kot določa tretji odstavek 16.člena, ki govori o razponu glob od 1.500 do 25.000 EUR. Posledično enako velja za globe za hujše prekrške.
.png)
Komentar