Analiza nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije 2012

Na podlagi spremljanja tekoče finančne perspektive je bilo ugotovljeno, da se doseganju višje stopnje razvitosti približujejo NVO v osrednji Sloveniji (v Ljubljani in okolici). Medtem, ko v preostalih delih Slovenije še vedno izkazujejo nizko stopnjo razvitosti tako na področju civilnega dialoga, zagotavljanja strotitev kot tudi vidnosti njihovega delovanja (Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020, 2014).

Število in struktura nevladnih organizacij v Osrednjeslovenski regiji

V letu 2012 je v Sloveniji delovalo 23.965 nevladnih organizacij, kar 6.753 (28,1 %) jih ima sedež v Osrednjeslovenski regiji.

Od tega je 5.516 društev (82 %), 1.100 zasebnih zavodov (16 %) in 127 ustanov (2 %).

Slika: Nevladne organizacije v Osrednjeslovenski regiji glede na vrsto organizacije, število organizacij, prihodek in število zaposlenih v letu 2012

n=število i=prihodki e=zaposleni

Vir: Agencija RS za javnopravne evidence in storitve

Največ društev v regiji je razvrščenih v skupino športnih in rekreativnih društev (1.918 ali 34,77 %), sledijo znanstvenoraziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna društva (806 ali 14,61 %), kulturna in umetniška društva (769 ali 13,94 %) ter društva za pomoč ljudem (648 ali 11,75 %).

Poleg organizacijske oblike je pomembna opredelitev nevladnih organizacij z vidika pokrivanja potreb oz. ciljev, ki jih zasledujejo, pri čemer je Osrednjeslovenska regija nekoliko specifična. V Ljubljani imajo sedež domala vse nacionalne nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z mednarodnimi in nacionalnimi projekti. Teh je okoli 200 in ustvarijo veliko večino vseh prihodkov in delovnih mest v nevladnih organizacijah v regiji. Po drugi strani pa tudi te nevladne organizacije veliko pilotnih aktivnosti izvajajo na območju MOL-a ali obljubljanskih občin in imajo tako tudi velik neposreden vpliv na samem območju svojega sedeža oz. regije. Po številu so glavnina nevladnih organizacij lokalna društva, ki pokrivajo interese svojih članov ali lokalne skupnosti.

Prihodki nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije

Skupni prihodki NVO v letu 2012 v Osrednjeslovenski regiji so znašali 438,57 mio EUR ali 1,24 % BDP (35,3 mrd EUR) od tega so društva v regiji ustvarila 59,80 % (262,27 mio EUR) celotnih prihodkov NVO v regiji, zasebni zavodi 34,47 % (151,21 mio EUR) in ustanove 5,72 % (25,09 mio EUR).

Graf: Število nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije glede na višino prihodkov v letu 2012

Vir: Agencija RS za javnopravne evidence in storitve

Povprečno je ustvarilo društvo na leto 47.547 EUR prihodkov, kar je za 47 % nad povprečno vrednostjo na ravni Slovenije (25.286 EUR), zasebni zavod 137.466 EUR in ustanova 197.572 EUR na leto. Od tega vse registrirane NVO niso aktivne, če pogledamo podatek o nevladnih organizacijah v regiji, ki v letu 2012 niso imela nobenih prihodkov (936 društev, 24 ustanov, 223 zasebnih zavodov) je teh 17,5 %.

Kar 50 % nevladnih organizacij v regiji (2.890 društev, 69 ustanov, 421 zasebnih zavodov) ustvari do 5.000 EUR prihodkov na leto.

Med vsemi NVO v regiji je bilo 42 društev (0,76% društev) zavezanih k reviziji, kar pomeni, da so ustvarila več kot 1 mio EUR prihodkov. Največ prihodkov so ustvarila športna in rekreativna društva (102,4 mio EUR ali 39,0 %), sledijo jim društva za pomoč ljudem (68,3 mio EUR ali 26,0 %), znanstvenoraziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna društva (31,5 mio EUR ali 12,0 %) in stanovska društva (23,9 mio EUR ali 9,1 %).

Tabela: Razvrstitev NVO po občinah ter podatki o njihovem poslovanju v letu 2012

Vir: Agencija RS za javnopravne evidence in storitve

Zaposlovanje in prostovoljstvo v nevladnih organizacijah v Osrednjeslovenski regiji

V Sloveniji nevladne organizacije združujejo več kot milijon ljudi in so pomemben segment družbe. NVO v veliki meri pri življenju vzdržujejo prostovoljci. Večina nevladnih organizacij namreč nima zaposlenih. Analiza podatkov danih s strani prostovoljskih organizacij, ki so vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij je pokazala, da je skupno število prostovoljcev, ki so opravljali prostovoljsko delo v 414 prostovoljskih organizacijah, 54.137 in da so v letu 2012 opravili za kar 5.538.795 ur prostovoljskega dela (Ministrstvo za notranje zadeve, 2013).

Kar pomeni, da so v letu 2012 prostovoljci opravili toliko ur kot jih opravi 2.652 zaposlenih za polni delovni čas.

Med nevladnimi organizacijami, ki so vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij jih je iz Osrednjeslovenske regije 38,2 % (154 NVO). S prostovoljskim delom pa nevladne organizacije lahko zagotavljajo hiter in učinkovit odziv na številne družbene probleme, na katere se država in samoupravne lokalne skupnosti ne odzivajo oziroma je ta odziv počasnejši.

Tabela: Število zaposlenih glede na tip organizacije v Osrednjeslovenski regiji v letu 2012

Vir: Agencija RS za javnopravne evidence in storitve

Glede na to, da je kar 52,3 % (3.700) vseh zaposlenih v NVO zaposlenih prav v NVO Osrednjeslovenske regije nakazuje, da je stopnja profesionalizacije v tej regiji vseeno nekoliko višja, kot drugje po Sloveniji.

Čeprav bi lahko rekli, da ima vsaka nevladna organizacija povprečno eno zaposleno osebo za polovični delovni čas, je dejansko število organizacij z zaposlenimi precej nižje in se glede na vrsto organizacije tudi precej razlikuje. Kar 54,5 % vseh zaposlenih v nevladnih organizacijah v regiji je zaposlenih v zasebnih zavodih, kjer sta v povprečju zaposleni skoraj dve osebi v enem zasebnem zavodu. Od 5.516 društev, je slabih 7 % oz. 373 društev, ki ima dejansko zaposlene v svoji orgnizaciji, kar so povprečno štiri zaposlene osebe v takšnem društvu. Največ je zaposlenih v društvih za pomoč ljudem, sledijo pa jim športna in rekreativna društva.

Nevladne organizacije v Osrednjeslovenski regiji s statusom v javnem interesu

Nevladne organizacije, katerih delovanje presega interese svojih članov in je splošno koristno, lahko pridobijo status v javnem interesu, ki jim ga podeli pristojno ministrstvo.

Podatek kaže, da kar 79 % nevladnih organizacij deluje zgolj zaradi interesov svojih članov in ne za javno korist.

Potencial društev za alternativno produkcijo kolektivnih dobrin in storitev je tako v resnici majhen in kaže na razmeroma slabo razvit nevladni sektor. V letu 2012 je bilo nevladnih organizacij s statusom v javnem interesu v Sloveniji 4.860 od tega jih je bilo 28,9 % (1.407) iz Osrednjeslovenske regije. Več kot 50 % NVO s statusom v javnem interesu pokriva področje šolstva, športa in mladinskega dela ter obrambe in reševanja.

Tabela: Število nevladnih organizacij s statusov v javnem interesu v Osrednjeslovenski regiji v letu 2012 po področjih