Analiza nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije 2010

Po podatkih za leto 2010 je v Osrednjeslovenski regiji delovalo 6.275 nevladnih organizacij, kar predstavlja 27,6% vseh nevladnih organizacij v Sloveniji. Od tega je 5.215 društev (83%), 941 zasebnih zavodov (15%) in 119 ustanov (2%). 

Poleg organizacijske oblike je pomembna opredelitev nevladnih organizacij z vidika pokrivanja potreb oz. ciljev, ki jih zasledujejo, pri čemer je Osrednjeslovenska regija nekoliko specifična. V Ljubljani imajo sedež domala vse nacionalne nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z mednarodnimi in nacionalnimi projekti. Teh je okoli 200 in ustvarijo veliko večino vseh prihodkov in delovnih mest v nevladnih organizacijah v regiji. Po drugi strani pa tudi te nevladne organizacije veliko pilotnih aktivnosti izvajajo na območju MOL-a ali obljubljanskih občin in imajo tako tudi velik neposreden vpliv na samem območju svojega sedeža oz. regije. Po številu pa so glavnina nevladnih organizacij lokalna društva, ki pokrivajo interese svojih članov ali lokalne skupnosti.
 

Osrednjeslovenska regija ima 26 občin in sedem upravnih enot. Največ nevladnih organizacij, kar 73% (4.604) jih je v upravni enoti Ljubljana, ki ima 65% (347.147) prebivalcev regije. Najmanj nevladnih organizacij 2% (132) je v upravni enoti Logatec, kjer je tudi najmanjši delež 2,5% (13.234) prebivalcev regije. Večina upravnih enot ima devet nevladnih organizacij na 1000 prebivalcev. Višji delež nevladnih organizacij na 1000 prebivalcev je v upravni enoti Ljubljana (13 NVO/1000 prebivalcev) in Logatcu (10 NVO/1000 prebivalcev). Povprečno je 85 prebivalcev na eno nevladno organizacijo, vendar je v več kot šestih upravnih enotah več kot 100 prebivalcev na eno nevladno organizacijo.

Stopnja profesionalizacije je nekoliko višja, kot v drugih slovenskih regijah, čeprav je prostovoljstvo poglaviten način delovanja. Na to kažejo tudi podatki o zaposlenih v nevladnih organizacijah, kjer je več kot polovica zaposlenih v nevladnih organizacijah v Osrednjeslovenski regiji. Čeprav bi lahko rekli, da ima vsaka druga organizacija zaposleno osebo, je dejansko število organizacij z zaposlenimi precej nižje. Od 5.215 društev, ki skupno zaposlujejo 1.559 oseb je samo 373 društev (7,15%) z zaposlenimi. Kar 54% zaposlenih v nevladnih organizacijah v regiji je v zasebnih zavodih, kjer sta v povprečju na zavod zaposleni dve osebi.

Vsa registrirana društva niso aktivna, če pogledamo podatek o nevladnih organizacijah v regiji, ki v letu 2010 niso imela nobenih prihodkov (789 društev, 168 zasebnih zavodov, 13 ustanov) je teh 15%. Nevladne organizacije, katerih delovanje presega interese svojih članov in je splošno koristno, lahko pridobjo status v javnem interesu. Status jim podeli ministrstvo, ki je pristojno za področje, na katerem društvo deluje.

V letu 2010 je bilo nevladnih organizacij s statusom v javnem interesu v Sloveniji 3.957 od tega jih je bilo 28,6% (1.132) iz Osrednjeslovenske regije. Podatek kaže, da več kot 80% nevladnih organizacij deluje zgolj zaradi interesov svojih članov in ne za javno korist. Potencial društev za alternativno produkcijo kolektivnih dobrin in storitev je tako v resnici majhen in kaže na razmeroma slabo razvit nevladni sektor. Kar 74% nevladnih organizacij s statusom v javnem interesu je iz UE Ljubljana in kar 50% pokriva področje obrambe in reševanja ter šolstva, športa in mladinskega dela.

836 (73,8%) nevladnih organizacij s statusov v javnem interesu je iz UE Ljubljana, 78 (6,89%) iz UE Domžale, 66 (5,83%) iz UE Grosuplje, 48 (4,24%) iz UE Litija, 45 (3,98%) iz UE Kamnik, 42 (3,71%) iz UE Vrhnika in 17 (1,5%) iz UE Logatec.

V letu 2010 je bilo upravičencev za namenitev dela dohodnine za donacije v Sloveniji 4.165, kar je 368 ali 8,1% manj, kot leto poprej. Od tega je bilo 3.975 (95%) nevladnih organizacij, 71 (1,7%) sindikatov, 61 (1,5%) političnih strank, 53 (1,3%)verskih organizacij in 23 (0,6%) mladinskih svetov. Za namenitev dela dohodnine za donacije se je odločilo 302.290 (30,17%) zavezancev, za katere je bil pripravljen informativni izračun dohodnine. Zavezanci so del dohodnine za donacije namenili 3.500 različnim upravičencem v skupnem znesku 3.412.296 EUR, kar predstavlja v povprečju 974,94 EUR na organizacijo, ki je prejela donacijo iz tega naslova. 665 ali 16% upravičencev od namenitve dela dohodnine za donacije ni prejelo nobenih sredstev.

Med 20 največjimi prejemniki namenitve dela dohodnine za donacije sta dve ustanovi, tri verske organizacije in ena politična stranka. Ostalo so društva in zveze društev. Tako je med 20 največjimi prejemniki 16 nevladnih organizacij, od tega jih je 15 iz osrednje Slovenije in ena iz podravja.

Do celotne analize lahko dostopate na tej povezavi:

Analiza nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije 2010 pdf.