Delo v nevladnih organizacijah

Kakšne oblike dela poznamo za delo v nevladnih organizacijah? Se je mogoče zaposliti le za štiri ure na dan? Lahko v nevladni organizaciji delajo tudi študentje?

Vsi, ki smo vpeti v delo nevladnih organizacij vemo, da je prostovoljsko delo tista oblika dela, preko katerega se opravi skoraj vse delo v nevladnih organizacija. Temu potrjuje tudi zbrana statistika na CNVOS, iz katere lahko razberemo, da kar 93% nevladnih organizacij v letu 2015 ni imelo nobenega zaposlenega.

Tako ni nič čudnega, da ko pomislimo na nevladno organizacijo, pomislimo na njene prostovoljce. Prostovoljstvo je po Zakonu o prostovoljstvu družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Pri tem pa Zakon opredeljuje tudi prostovoljsko delo kot delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist.

Prostovoljstvo je tako pomemben temelj delovanja nevladnih organizacij, zadovoljevanja lokalnih potreb. Obenem pa tudi priložnost nabiranja delovnih izkušenj, referenc, socialnih veščin…

DELO PREKO POGODBE O ZAPOSLITVI

Delež redno zaposlenih v nevladnih organizacijah ostaja še vedno zelo nizek. V 2015 je ta delež znašal 0,79%. Za primerjavo, leta 2013 je bil delež zaposlenih v nevladnih organizacijah v državah EU 5,42 %. V letu 2015 se je delež zaposlitev v nevladnih organizacij malce zvišal. Zaposlenih je bilo 522 oseb več kot leto prej, kar predstavlja 2% rast. Tako je danes v nevladnem sektorju zaposlenih dobrih 7.300 ljudi. K tej rasti so prispevale predvsem zaposlitve v zavodih. Četudi je le slabih 11% nevladnih organizacij ustanovljenih kot zavod, so le ti zaposlovali več kot polovico vseh delavcev (3.933 delavcev od skupno 7.332).

Kljub temu, da zavodi predstavljajo slabih 11 % vseh nevladnih organizacij, ustvarijo kar 28,7 % vseh prihodkov. Morda tudi zato, ker zaposlujejo več kot polovico vseh delavcev v nevladnem sektorju.

S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi se vzpostavi delovno razmerje, razmerje med delavcem in nevladno organizacijo kot delodajalcem. Pogodba o zaposlitvi mora biti v pisni obliki. Načeloma se sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom, zakon pa določa tudi izjeme kot so pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi in z vodilnimi delavci.

Zakon o delovnih razmerjih delovno razmerje opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom se lahko sklene za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa. Pri tem imam delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, enake pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere je zakonsko drugače določeno – npr: pravico do letnega dopusta ima v minimalnem trajanju tako delavec ki dela polni delovni čas (40 ur na teden) kot tisti, katerega tedenska delovna obveznost znaša npr 20ur.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene le v točno določenih situacijah, ki jih predpisuje že sam zakon:

izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
začasno povečan obseg dela,
zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,
poslovodno osebo ali prokurista,
vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZDR-1,
opravljanje sezonskega dela,
delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
predajo dela,
voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Posebna oblika pogodbe o zaposlitvi je tudi pogodba o zaposlitvi, ki je vezana na projektno delo. Ko nevladna organizacija pridobi večji projekt, ki pomeni povečan obseg dela ali pa točno določeno strokovno usposobljeno osebo, lahko za čas izvedbe projekta sklene tudi pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kjer ni omejitve dveh let. Tako da, če gre za projekt v trajanju npr. 4 leta, se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas teh štirih let.

Pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del skleneta brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela in delodajalec, izvajalec javnih del. Javna dela so ena izmed oblik aktivne politike zaposlovanja. Če nevladna organizacija želi postati izvajalec javnih del, se mora prijaviti na razpis Zavoda RS za zaposlovanje. Že v prijavi na razpis mora nevladna organizacija iz Kataloga programa javnih del določiti vsebino programa in tudi konkretno opisati zadolžitve in naloge delavca. V primeru izbora (nevladna organizacija izpolnjuje pogoje in kriterije razpisa), skupaj z ZRSZ začne postopek iskanja delavca. Delodajalec je tudi v primeru »javnih del« dolžan spoštovati celotno zakonodajo s področja dela.

Posebnost pri zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del je vnaprej določena mesečna plača, ki je izražena v deležu minimalne plače po ravneh strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti za delo, ki ga udeleženec opravlja v programu javnega dela. Pri tem ZRSZ zagotavlja udeležencem programov javnih del deleže plač v višini od 55%-85% (glede na občino, v kateri se program izvaja). Izvajalci, ki nimajo zaposlenih ali imajo zaposleno eno osebo, lahko kandidirajo in pridobijo sredstva za izvedbo programov javnih del le za 1 brezposelno osebo.

»ŠTUDENTSKO DELO«

Začasno in občasno delo dijakov in študentov v nevladnih organizacijah lahko opravljajo dijaki, ki so že dopolnili 15 let, študentje in osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let.

Takšno delo se opravlja na podlagi napotnice, ki jo izda posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (t.i. študentski servis). Delodajalec mora dnevno evidentirati število dejansko opravljenih ur. Določena je minimalna bruto urna postavka za začasno in občasno delo dijakov in študentov, ki znaša 4,5 evra (3,8 eur neto). Ob tem pa so delodajalci zavezani plačati na znesek tudi 33,74% dajatev in prispevkov (koncesijsko dajatev v višini 16 % (od tega bo namenjenih 8,41 % za proračunski sklad ministrstva, 3,8 % za ŠOS in 3,8 % za posrednike) in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2 %, ki gre v poseben sklad za izgradnjo študentskih domov in za izboljšanje študijskih pogojev na univerzah, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 8,85 %, prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po stopnji 0,53 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 %).

Tudi za »študentsko delo« morajo delodajalci upoštevati določbe Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmoru in počitku, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti.

DELO PREKO CIVILNE POGODBE

Za dela, za katera ne obstajajo elementi delovnega razmerja oziroma gre za dela, ki niso kontinuirana, delovni čas ni določen, ne gre za delo po navodilih ipd, se lahko sklene podjemna ali avtorska pogodba.

Avtorsko pogodbo skleneta avtor (fizična oseba), ki ustvari avtorsko delo kot individualno intelektualno stvaritev in naročnik (nevladna organizacija), ki plača avtorju dogovorjen honorar. Za avtorska dela štejejo: govorjena in pisana dela; glasbena dela z besedilom ali brez besedila; gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela; koreografska in pantomimska dela; fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju; avdiovizualna dela; arhitekturna dela; dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja; kartografska dela; predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave.

S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik (nevladna organizacija) pa zavezuje, da mu bo za to plačal(a). V podjemni pogodbi se določi rok za dokončanje dela in plačilo oziroma ostale pravice in obveznosti.
Več o obveznostih, ki izhajajo iz omenjenih pogodb si lahko preberete tukaj.

PREDNOSTI DELA V NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Delo v nevladnih organizacijah pomeni veliko prednost, gre namreč za delo z velikim družbenim učinkom.

Zbrali smo poglede glede prednosti dela v nevladnih organizacijah:
•   možno si je ustvariti kariero v nevladnih organizacijah;
•   pridobitev različnih delovnih izkušenj in veščin;
•   delo v nevladnih organizacijah pomeni uresničevanje določenega poslanstva (v dobro skupnosti); organiziranost dela se je približala javnemu in gospodarskemu sektorju;
•   nevladne organizacije lahko investirajo profit v nadaljnjo rast in širjenje dejavnosti (korist za celotno skupnost);
•   gre za timsko delo, za katerega je značilna prilagodljivost in inovativnost, sposobnost prevzeti odgovornost;
•   fleksibilnost delovnega prostora.

Delo v nevladnih organizacijah je »pravo, resno« in ni le ljubiteljska dejavnost, kot se tudi še sliši. Četudi se večino dela opravi v okviru prostovoljskega dela.