Prostovoljno delo v nevladnih organizacijah - vrednota in priložnost

Ste se že kdaj vprašali, zakaj se odločamo opravljati posamezno družbeno koristno delo brez plačila?

Že iz besede prostovoljstvo izhaja, da človek delo opravi iz ‘proste volje‘. Gre za njegov odziv na potrebe ljudi v svojem družbenem okolju, pa naj bo ta lokalne, državne ali mednarodne narave. V prostovoljno delo osebe, ki se za to odloči, ne silijo niti družba, niti finančne potrebe. V to jo vodijo njene osebne vrednote in prepričanja, saj kot je očitna in poglavitna značilnost prostovoljnega dela, za svoje delo prostovoljec ne dobi finančnega povračila.

Zakon o prostovoljstvu (v nadaljevanju ZProst) v prvem odstavku 2. člena definira prostovoljstvo:

''Prostovoljstvo je družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe.''

Skupno poročilo o prostovoljstvu v letu 2015, ki ga je pripravilo Ministrstvo za javno upravo, ponuja številne statistične podatke, iz katerih lahko razberemo trende opravljanja prostovoljnega dela v Sloveniji.

Tako je bilo v letu 2015 v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom vpisanih 1037 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, ki so oddale poročila o izvajanju prostovoljnega dela. Delo je opravljalo kar 96.822 prostovoljcev, kar predstavlja skoraj 5% celotnega prebivalstva države. Prostovoljci so v obravnavanem letu opravili 10.878.360 ur, kar je enako 453.265 dnevom, ali skoraj 1241 letom dela! 66% prostovoljcev je bilo ženskega in 34% moškega spola. Podatki preteklih let prikazujejo, da je vsako leto več organizacij, ki vodijo evidence o prostovoljnem delu; povprečno število opravljenih ur na posameznega prostovoljca pada, obenem pa je vse več prostovoljcev. Kar je še posebej pomembno za promocijo prostovoljstva pri vseh starostnih skupinah in še posebej pri mladih je, da je bilo v letu 2015 kar 67,98% prostovoljcev starejših od 60 let; le 2.3% je bilo prostovoljcev mlajših od 18 let in le 12.63% med 18 in 30 let. Pri tem se podatki naslanjajo na poročila prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, ki so vpisane v vpisnik, torej gre za evidentirano prostovoljno delo.

Ob upoštevanju navedenih statističnih informacij pa je bistvenega pomena, da se zavedamo dela, ki ga ljudje prostovoljno opravljajo v društvih in drugih nevladnih organizacijah. V maju 2017 je bilo v Sloveniji registriranih 27.516 nevladnih organizacij (vir:CNVOS). Velika večina teh organizacij prostovoljnega dela, opravljenega v okviru njihovega delovanja, ne evidentira. Glede na navedene podatke si lahko predstavljamo, da je dejanskega prostovoljnega dela v Sloveniji še bistveno več, kot predstavljeno v uradnih evidencah.

Večji delež mladih prostovoljcev?

Ni nujno, da prostovoljstvo ostane le pri altruističnih vzgibih, čeprav je to njegov primarni namen. Za posameznika ima lahko številne koristi pri iskanju prve zaposlitve ali zaposlitve nasploh in ima pozitivne učinke tako pri zaposlovanju mladih, kot dalj časa brezposelnih in težje zaposljivih. Zakonodaja in praksa namreč posameznika z namenom povečevanja števila prostovoljcev in delovno aktivnih ljudi, ter same promocije prostovoljstva in priznavanja pomembnosti takšnega dela, vzpodbujata z različnimi koristmi, ki jih prostovoljec z opravljanjem prostovoljnega dela lahko pridobi.

Prostovoljno delo je urejeno v posebnem zakonu (ZProst), ki s številnimi določbami omogoča prostovoljcem varstvo pri delu, preprečuje njihovo izkoriščanje in morebitno diskriminacijo. Prav tako varuje mladoletne osebe pred delom, ki presega njihove psihofizične sposobnosti, za osebe mlajše od 15 let pa določa obvezen nadzor mentorja.

Vzpodbuda za opravljanje prostovoljnega dela je možnost pridobitve dodatka za delovno aktivnost pri denarni socialni pomoči. Spodbuda izhaja iz Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Za posameznika, ki je prejemnik denarne socialne pomoči, to pomeni 80,87 evrov višjo pomoč od osebe, ki ni prostovoljec oziroma delovno aktivna oseba. Za par, v katerem oba opravljata prostovoljno delo, pa je socialna pomoč 121,30 evrov višja od prejemka delovno neaktivnega para (26. člen ZSVarPre). Prostovoljcu, ki ima status brezposelne osebe, ne prenehajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Dodatek za delovno aktivnost si lahko prostovoljci uredijo pri svojem centru za socialno delo.

Opravljanje prostovoljnega dela pomeni tudi pridobivanje novih znanj in izkušenj ter sklepanje novih poznanstev. Tudi kadar posameznik opravlja delo brez plačila, pridobiva kompetence, ki jih lahko uporabi v profesionalnem okolju. ZProst v drugi alineji 25. člena določa, da prostovoljci za svoje aktivnosti prejmejo potrdilo o opravljenem prostovoljnem delu; v četrtem odstavku pa predvideva ustrezno in brezplačno usposabljanje za opravljanje prostovoljnega dela, kadar je to potrebno. Ob ustreznem beleženju in predstavitvi pridobljenih sposobnosti v življenjepisu in na razgovorih, lahko nove kompetence posamezniku pomagajo pri pridobitvi zaposlitve, ne glede na to ali išče prvo zaposlitev ali je brezposeln iz drugih razlogov. Dejavnost beleženja pridobljenih znanj in izkušenj se hitro razvija, gre za t.i. beleženje 'neformalnih kompetenc', ki jih nato posameznik uporabi pri pisanju življenjepisa in iskanju zaposlitve.

Pomoč pri učinkovitem in uporabnem beleženju pridobljenih kompetenc, ki ne izhajajo iz delovnega okolja, v katerem je posameznik plačan, mladim prostovoljcem v Sloveniji ponuja več organizacij, med drugim tudi Zavod Nefiks:

''Na Zavodu Nefiks dajemo prostovoljstvu precejšen pomen, saj menimo, da se tekom prostovoljstva mladi lahko zelo veliko naučijo. Vsem, ki delajo z nami nudimo tudi potrdilo (referenco) v obliki izpisa iz e-Nefiksa kateri je že mnogim pomagal do zaposlitve. Nasploh s prostovoljstvom dobijo vsi, tako mladi (reference, kompetence, delajo kar jih veseli), kot okolje (medgeneracijska povezovanja, vključenost mladih v lokalno okolje, mladi ostajajo v lokalnem okolju).'' - Anita Boljte, vodja pisarne Nefiks.

Vključevanje mladih prostovoljcev v dejavnosti društev in drugih nevladnih organizacij ima veliko pozitivnih učinkov: tako na lokalni kot na državni ravni. V tovrstnih organizacijah je prostovoljno delo del vsakdana in sprejeto z odprtimi rokami. Društev, zavodov in ustanov brez ogromnih ur prostovoljnega dela ne bi bilo. Prav tako so prostovoljci pogosto tisti, ki so prvi, ko potrebujemo pomoč, ko so ogrožena naša življenja (npr. prostovoljni gasilci). Mladi prostovoljec pridobi prve izkušnje v delovnem okolju, nauči se sodelovanja, dela v skupini in pod mentorstvom; obenem pridobi nova poznanstva in kontakte, ki mu lahko koristijo pri iskanju zaposlitve. S svojim delom razvija občutek solidarnosti in sočutja do sočloveka, prav tako pa se nauči, kakšno vlogo imajo društva in nevladne organizacije pri višanju kakovosti življenja na občinski in državni ravni. To vodi do globljega in bolj resnega dojemanja svojih državljanskih pravic, aktivnega državljanstva, predvsem v povezavi z možnostmi vplivanja na kakovost življenja in zadovoljevanja potreb na lokalni in državni ravni.

Prostovoljec lahko z delom kadarkoli in zaradi kateregakoli razloga preneha; koristi, ki jih posameznik pridobi ob opravljanju prostovoljnega dela, pa so ogromne in pomembne za vse življenje.

Želiš postati prostovoljec? Razmisli, kaj te veseli in kje želiš biti aktiven. Razširi svoj krog izkušenj, spoznaj nove ljudi, obogati družbo in sebe.