Prostovoljstvo v občinah: Ključ do povezanih in odpornih skupnosti

Konferenca, ki jo je v torek, 11. marca 2025, organizirala Mreža regionalnih stičišč nevladnih organizacij ZaNVO v sodelovanju s Slovensko filantropijo, je združila več kot 100 predstavnikov občin, nevladnih organizacij in strokovnjakov, ki so razpravljali o ključnih izzivih in priložnostih prostovoljstva v lokalnih skupnostih.

“Prostovoljstvo ni le pomoč sočloveku, temveč temelj povezane, solidarne in odporne skupnosti. V Sloveniji so prostovoljci v letu 2022 opravili več kot 9 milijonov ur dela, kar jasno kaže na njihovo izjemno vlogo v družbi,” je ob odprtju nacionalne konference Prostovoljstvo, srce kakovostnega življenja v občinah poudaril državni sekretar Ministrstva za javno upravo Jure Trbič.

Občine kot gonilo prostovoljstva – dobre prakse

Spletna konferenca, ki jo je moderirala Kaja Cunk, je bila odlična priložnost predstavitve vrste dobrih praks, ki jih v svojih lokalnih okoljih izvajajo nekatere občine. In tako dokazujejo, da lahko k dobro razvitemu prostovoljstvu veliko prispevajo že lokalne skupnosti same. Z občinsko podporo prostovoljstva nastajajo izjemne zgodbe.

Nejc Smole, župan Občine Medvode, je opozoril, da je v današnji družbi nujno ustvarjati priložnosti za mlade, da se vključijo v prostovoljske aktivnosti že v zgodnjih letih. “Če mlade vzgajamo v duhu solidarnosti, bodo vrednote prostovoljstva nosili skozi vse življenje,” je dejal in poudaril pomen vključevanja prostovoljstva v šolski sistem. Opozoril je na izzive, ki jih prinaša sodoben način življenja in kako je lahko ravno prostovoljstvo najboljša protiutež naraščajočemu individualizmu.

Župan Občine Postojna Igor Marentič je izpostavil, da prostovoljci predstavljajo kar 36 % prebivalcev Postojne, kar je postalo še posebej vidno v kriznih trenutkih, kot je bila pandemija covid-19. Po njegovem mnenju prostovoljstvo ni le pomoč, ampak ključno orodje za krepitev lokalne skupnosti in vključevanje ranljivih skupin. Izpostavil je pomembnost prostovoljstva tudi pri integraciji migrantov, ki se pogosto vključujejo v prostovoljske aktivnosti in tako hitreje postanejo del lokalne skupnosti.

Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, je spregovorila o izjemnem pomenu prostovoljstva pri soočanju s posledicami naravnih nesreč. “Ko pride do krize, je ključnega pomena, da so skupnosti pripravljene. Prostovoljci so tisti, ki prvi priskočijo na pomoč in povežejo ljudi,” je dejala ter poudarila, da prostovoljci s svojim delom prispevajo k višji kakovosti življenja vseh prebivalcev, krepijo družbeno povezanost in dvigujejo občutek varnosti ter skupnostne pripadnosti.

Nataša Gaber Sivka, vodja urada za družbene dejavnosti Občine Žalec, je predstavila projekt Hiša sadeži družbe Žalec, ki že deset let povezuje prostovoljce in krepi medgeneracijsko sodelovanje. “Več kot 29.000 prostovoljskih ur govori samo zase – ljudje si želijo sodelovati in prispevati k boljši skupnosti.” Poudarila je, da medgeneracijsko sodelovanje zmanjšuje socialno izključenost, krepi vezi v skupnosti in omogoča starejšim aktivno udeležbo v družbenem življenju.

Višja svetovalka Mestne občine Koper Emina Glavaš je predstavila model občinske prostovoljske pisarne, ki povezuje prostovoljce s potrebami skupnosti. “S pravo podporo in jasnimi programi lahko občine omogočijo, da prostovoljci delujejo še bolj učinkovito in dolgoročno,” je dejala ter poudarila, da je ključ do uspeha sistematična podpora prostovoljcem.

Kako lahko občine še bolje podprejo prostovoljstvo?

Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije, je izpostavil pomen natečajev, kot sta Evropska prestolnica prostovoljstva in Prostovoljstvu prijazna občina, ki občine spodbujajo k večjemu vlaganju v prostovoljske programe. Poudaril je, da lahko strateški pristop, vključevanje prostovoljskih programov v lokalne politike in podpora nevladnim organizacijam bistveno izboljšajo kakovost življenja prebivalcev.

Sabrina Lever, vodja projektov pri Slovenski filantropiji, pa je poudarila, da so za dolgoročno vzdržnost prostovoljstva ključni jasna strategija, kakovostna mentorstva za nove prostovoljce ter ustrezni finančni in infrastrukturni pogoji. Izpostavila je tudi pomen prepoznavnosti prostovoljskega dela in njegovih pozitivnih učinkov na družbo, saj to spodbuja večjo vključenost prebivalstva v prostovoljske aktivnosti.

Klara Kržišnik je v imenu organizatorjev, tj. mreže stičišč ZaNVO e izpostavila ključno vlogo lokalnih stičišč nevladnih organizacij pri povezovanju prostovoljskih iniciativ in občin: “Nevladne organizacije niso zgolj izvajalci programov – so most med občinami in prebivalci, ki želijo prispevati,”. Dodala je, da mora biti podpora prostovoljskim organizacijam vključena tudi v dolgoročne razvojne strategije občin.

Zaključek – prostovoljstvo kot gonilo močnih skupnosti

Konferenca je pokazala, da prostovoljstvo ni le dejavnost, temveč temelj povezanih, solidarnostnih in odpornih skupnosti. Sistematična podpora prostovoljcem tako na državni kot lokalni ravni omogoča dolgoročno vzdržnost organizacij, ki prispevajo k družbeni povezanosti. Občine, ki prepoznavajo in podpirajo prostovoljstvo, pa ustvarjajo okolje, kjer so prebivalci bolj zadovoljni, medsebojno povezani in pripravljeni pomagati.

Celotno konferenco si lahko ogledate TUKAJ.

***

Mreža ZaNVO, ki povezuje 12 regionalnih stičišč za nevladne organizacije, vabi k ogledu posnetkov ali priročnikov minulih nacionalnih konferenc:

leta 2024 smo na posvetu o odzivanju v času izrednih razmer oblikovali več predlogov za izboljšave;
leta 2023 prvič na enem mestu zbrali vrsto digitalnih orodij, ki lahko pomagajo nevladnim organizacijam pri njihovem delu (video, digitalna orodja za NVO);
leta 2022 smo po nacionalni konferenci Prostori ZA skupnost izdali e-priročnik, ki predstavi dobre prakse in zakonske podlage za oživitev zapuščenih občinskih prostorov v sodelovanju z NVO (video, priročnik);
leta 2021 pa smo predstavili vrsto občinskih participativnih proračunov ter oblikovali uporaben priročnik za njegovo uvedbo in izvajanje (video, priročnik).

Sorodne vsebine