Prostovoljsko delo in dogovor o prostovoljskem delu

Zakon o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11 in 16/11 - popr.) določa, da je prostovoljsko delo delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist.

Vsako delo (aktivnost), ki se opravlja v organizaciji je po zakonu organizirano prostovoljstvo. Le to se opravlja na podlagi sklenjenega dogovora, s katerim prostovoljec/prostovoljka in prostovoljska organizacija dogovorita medsebojne pravice in obveznosti ter morebitne druge posebnosti, ki naj bodo dogovorjene za konkretno delo.

Glede na naravo prostovoljskega dela, ki ga v skladu s 5. členom ZProst posameznik opravlja v dobro drugih ali v splošno korist ter brez pričakovanja plačila in neposrednih ali posrednih materialnih koristi, prostovoljec v prostovoljsko delo vlaga lastni prosti čas in znanje, ob tem pa ima v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela določene stroške.

Zakon tudi loči prostovoljsko delo glede na vrsto:

organizacijsko delo, ki je opravljanje prostovoljskega dela vodenja projektov in programov, njihova organizacija ali organizacija dela projekta ali programa in opravljanje mentorstva prostovoljcem;

vsebinsko delo, ki je opravljanje prostovoljskega dela za izvajanje katerega so potrebna posebna znanja in veščine ali pa gre za osnovno prostovoljsko delo posameznega programa ali projekta. Posebna znanja in veščine so znanja in veščine, ki jih prostovoljec pridobi v vzgojno izobraževalnem sistemu ali na usposabljanju prostovoljske organizacije;

drugo delo, ki je opravljanje prostovoljskega dela kot pomožnega dela ali dela za podporo prostovoljskemu programu ali projektu ali dela za opravljanje katerega ni potrebno posebno usposabljanje.

Dogovor o prostovoljskem delu

Temelj prostovoljskega dela je dogovor o prostovoljskem delu. Dogovor je civilno pravne narave in za razmerja, ki iz dogovora izhajajo velja Obligacijski zakonik (če niso urejena v Zakonu o prostovoljskem delu). Dogovor je lahko pisni ali ustni, pri tem pa je sklenitev dogovora v pisni obliki obvezna za:

če to zahteva prostovoljec, njegov zakoniti zastopnik, skrbnik ali prostovoljska organizacija

če se napoti prostovoljca na prostovoljsko delo v tujino

če opravlja prostovoljsko službo

če prostovoljno delo opravljajo mladoletne osebe in osebe, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost

18. člen Zakona o prostovoljstvu določa bistvene sestavine dogovora o prostovoljskem delu:

podatki o strankah dogovora, njihovem prebivališču oziroma sedežu,

določitev kraja in časa trajanja prostovoljskega dela, če gre za prostovoljsko delo v tujini ali zunaj kraja bivanja prostovoljca pa tudi podatki o nastanitvi ter načinu zagotavljanja drugih pogojev za opravljanje prostovoljskega dela,

opis prostovoljskega dela,

določitev pravice do dnevnega in tedenskega počitka,

določitev specifičnih pravic in obveznosti prostovoljca ter obveznost spoštovanja etičnih pravil prostovoljske organizacije,

določitev usposabljanja za prostovoljsko delo in mentorstva,

določitev načina zagotavljanja varnosti v času usposabljanja za prostovoljsko delo, v času opravljanja prostovoljskega dela in v času prihoda ter odhoda s kraja opravljanja tega dela, če se to delo opravlja v okoliščinah, ki bi lahko ogrozile varnost, življenje ali zdravje prostovoljca,

določitev upravičenih stroškov vezanih na opravljanje prostovoljskega dela in načina njihove povrnitve prostovoljcu,

določitev načina izvajanja medsebojnih pravic in dolžnosti ter

določitev načina prenehanja in odpovedi dogovora

izjava prostovoljca, da na njegovi strani ne obstajajo zdravstvene ali druge okoliščine, ki bi mu onemogočale ali bistveno oteževale izpolnjevanje obveznosti ali bi lahko ogrozile njegovo zdravje ali življenje in zdravje oseb, s katerim med opravljanjem prostovoljskega dela prihaja v stik in izjava, da ima urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje

Dogovor o prostovoljskem delu pa lahko vsebuje tudi druge sestavine, ki so pomembne za opravljanje prostovoljskega dela.

V 22. členu zakona pa je določeno, da lahko prostovoljec ali njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik kadarkoli odpove dogovor o prostovoljskem delu, če odpoved v roku, ki ga določa dogovor, sporoči prostovoljski organizaciji. Brez upoštevanja dogovorjenega odpovednega roka lahko prostovoljec dogovor odpove, če prostovoljska organizacija krši dogovorjene obveznosti.

Prostovoljska organizacija pa lahko predčasno odpove dogovor, če preneha potreba po prostovoljskem delu, če prostovoljec krši dogovor, če ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti ali če prostovoljska organizacija ne more več zagotavljati pogojev za opravljanje prostovoljskega dela.

V praksi izvajanja zakona je za dela, ki se opravljajo redno in 24h/leto dogovor obvezen, za kratkotrajnejša dela pa priporočljiv. Če tako v društvu, v okviru njegove prireditve –kratek čas, enkratno prostovoljsko delo, prostovoljno delajo njegovi člani, priporočamo, da ima odgovorna oseba društva pri sebi sklep, kjer je določeno, poimensko, kdo opravlja prostovoljno delo na tej prireditvi, v kakšnem obsegu in koliko časa.

Ne glede na to ali dogovor je in njegovo obličnost, pa morajo biti zagotovljene pravice vsem prostovoljcem (npr, da varno dela, da ima informacije, da ima vodjo, do odklonitve dela…). Prav tako ni potrebno, da je prostovoljska organizacija vpisana v vpisnik prostovoljskih organizacij, da bi zanjo veljale določila zakona.

Vzorci so brezplačno na voljo nevladnim organizacijam iz Osrednjeslovenske regije.