Mladi so premalo seznanjeni s priložnostmi, ki jih ponuja Evropska Unija

V petek, 20. septembra 2019 smo z namenom približanja Evropske Unije in spodbujanja mladih k aktivnem državljanstvu organizirali dogodek »EU in mladi«. Na dogodku, ki je potekal v prostorih Hiše EU v Ljubljani, so bili prisotni dijaki 3. letnikov Gimnazije Bežigrad. Imeli smo čast se pogovarjati tudi z nekdanjim evropskim poslancem g. Vajglom.

Gostili smo dva razreda učencev, ki sta izmenično prisostvovala na ogledu multimedijskega centra Doživi Evropo in predavanju ge. Maje Kranjc Todorovič, ki je predstavila priložnosti mladih v EU. Izpostavila je teme Erazmus+, mladinske izmenjave, Eures, karierne možnosti v institucijah EU, Discover EU. Dijaki so komentirali, da so premalo seznanjeni s programi, ki jih ponuja Evropska Unija in bili seveda navdušeni, da so te informacije končno prišle do njih. 

V drugem delu, je prisotnim svojo izkušnjo iz sodelovanja v evropskem projektu Yourope podala naša sodelavka Nina Groboljšek. Razkrila je, kaj vse so tiste dragocene izkušnje, katere lahko pridobite, če sodelujete v takšnem projektu. Že samo potovanje in to, da se nekje v tuji državi znajdeš, je zelo veliko vredno. Potem pa so tu še spoznavanje novih ljudi, kulture, znamenitosti, hrane, okolja, jezika in seveda tudi pridobivanje znanja iz tem projekta. Na teh dogodkih, so vedno prisotni gostje npr. politiki ali visoko izobraženi posamezniki, ki o določeni temi podajo strokovna predavanja. Takšna udejstvovanja posamezniku razširijo obzorja.

V tretjem delu, pa se nam je pridružil še nekdanji evropski poslanec g. Ivo Vajgl. Dotaknil se je teme o slovenski umetnosti in pomembnosti le - te v svetu. Kako malo se politika zaveda njene pomembnosti za prepoznavnost Slovenije. Na kratko je razložil, kakšne so priložnosti članstva države v Evropski Uniji, njena odprtost in dostopnost v vse evropske države. Spodbudil je mlade k radovednosti in raziskovanju sveta. Mladi so podali mnenje o njihovem odnosu, ki ga imajo do EU, kaj želijo oz. pričakujejo od nje. Želijo si bolj strukturirane priprave, da bi lažje dostopali do samih izmenjav na tuje univerze in podobno. Ob tej misli, je gospod Vajgl izpostavil in spodbudil samoiniciativnost: »Sami se morate pozanimati, kje so možnosti za izobraževanje v tujini. Danes, v času interneta so informacije dostopne, samo poiskati jih je potrebno«. Največja pridobitev Evropske Unije, ki jo je g. Vajgl skozi pogovor poudaril, je odprtost. Slovenske univerze so po načinu izobraževanja povsem primerljive po kvaliteti z ostalimi univerzami po svetu, saj vsak posameznik določa, kaj bo od izobraževanja odnesel. Možnost, da greš nekam, da se naučiš kaj drugega, izpopolniš jezik, to pa je drugačna, dobra naložba. V vseh državah EU so odprte možnosti za študij. V njegovih dveh mandatih udejstvovanja v evropskem parlamentu so se močno posvečali mladim in starejšim. Pri mladih so vzpostavili nove zakonske možnosti, odprli nove programe, zato da mladim pomagajo najti službo. Npr. že 3 leta obstaja program, ki omogoča dopolnilno šolanje, začasne zaposlitve, preusmeritve, za tiste, ki v roku pol leta po diplomiranju, ne uspejo najti zaposlitve. Izpostavil je prednost, da lahko posameznik najde zaposlitev tudi zunaj evropskih meja. Meni, da se je potrebno znajti in biti samozavesten ter pogumen. Danes je svet drugačen, ni več tako, kot je bilo včasih, tudi glede zaposlitve. Danes se da dobro živeti tudi na druge načine z lastno idejo, ki jo lahko potem tržiš po celotni Evropi.

Naslednja prednost skupnega prostora je po mnenju g. Vajgla mir. Evropski projekt je med drugim predvsem projekt miru. G. Vajgl je pozval mlade, da se udejstvujejo tudi na tem področju. Naj se vključujejo v nevladne organizacije, poiščejo poti do tja. Tudi ta pot, je lahko pot do zaposlitve. Mladim je vprašanje zastavila še moderatorka ga. Natalije Vrhunc in sicer, naj razmislijo o tem kako so lahko aktivni, kaj bi jih motiviralo, da bi postali bolj aktivni, aktivno spremljali dogajanje, se bolj vključevali. Mladi so izrazili željo, da bi migrantsko krizo spoznali iz prve roke, ne pa, da se s tem dogajanjem srečujejo samo preko medijev. Mladi imajo občutek, da se njihova mnenja ne upoštevajo, ter da je odnos do države in EU premalo izpostavljen v šolstvu. Menijo da, če imaš starše, ki niso vpeti v politiko, potem tudi otroci niso dovolj podkovani, da bi vzpostavili zanimanje. G. Ivo je nadaljeval, da se mu zdi, da smo Slovenci preveč ravnodušni glede tega, kaj se dogaja drugod po svetu. Ne znamo se postaviti v kožo nekoga drugega. Pravi, da smo vsi mešanci, vsi smo od nekje prišli in iluzorno je misliti, da se bo to kdaj ustavilo.  Do migracij je potrebno vzpostaviti človeški odnos. Potrebno je najti način, da se bodo mladi med seboj pogovarjali o Evropi in aktualnih temah, ne pa poslušali samo medije, saj so le – ti površni.

Njegove zaključne misli so bile, da vsak lahko malo spremeni svet, predvsem v svojem okolju, z aktivnostjo in interesom.

Sorodne vsebine