Vlada sprejela strategiji razvoja prostovoljstva in nevladnih organizacij

Na Ministrstvu za javno upravo so na mednarodni dan prostovoljstva predstavili prvi samostojni strategiji na področju prostovoljstva in nevladnih organizacij (NVO): Strategijo razvoja prostovoljstva do leta 2030 in Strategijo razvoja nevladnih organizacij do leta 2030.

Obe strategiji predstavljata nadaljevanje dosedanje skupne strategije do leta 2023, hkrati pa prvič vzpostavljata ločena razvojna okvira za dve samostojni, a med seboj povezani področji. Pripravljeni sta bili vključujoče in transparentno, ob sodelovanju ministrstev, nevladnih in prostovoljskih organizacij, akademske sfere, zasebnega sektorja in širše zainteresirane javnosti.

Strategija razvoja prostovoljstva do leta 2030

Strategija prostovoljstva izpostavlja prostovoljstvo kot pomembno družbeno vrednoto in kot ključen mehanizem za odzivanje na sodobne izzive, kot so osamljenost, težave v duševnem zdravju, staranje prebivalstva, podnebne spremembe in druge krizne situacije.

Med glavnimi cilji strategije so vzpostavitev stabilnega in trajnostnega okolja za prostovoljske organizacije, vključno z večletnimi razpisi in urejenim zavarovanjem prostovoljce, povečanje števila prostovoljcev ter krepitev kakovosti prostovoljske izkušnje, večja prepoznavnost prostovoljstva (od promocije družbenih učinkov do nagrajevanja in vključevanja prostovoljstva v izobraževalni sistem) in razvoj prostovoljskih programov za naslavljanje družbenih izzivov, tudi prek sodelovanja z javnimi zavodi.

Strategija razvoja nevladnih organizacij do leta 2030

Strategija NVO se osredotoča na krepitev organizacij, ki s svojimi programi pomembno dopolnjujejo javni sektor in bogatijo družbeno tkivo. Nevladne organizacije imajo ključno vlogo na področjih od sociale, okolja, kulture in športa do zagovorništva človekovih pravic.

Trije osrednji cilji strategije so okrepitev sodelovanja države in lokalnih skupnosti z NVO pri oblikovanju javnih politik in predpisov, krepitev učinkovitosti, preglednosti in stabilnosti javnega financiranja NVO, vključno s poenotenjem praks upravnih enot, izboljšanjem razpisnih postopkov ter objavo ključnih dokumentov na spletu, in krepitev zmogljivosti za družbene inovacije in razvoj storitev, med drugim s spodbujanjem zaposlovanja v NVO, zagotavljanjem razvojnih sredstev in sofinanciranjem lastnih deležev pri evropskih projektih.

Državni sekretar Jure Trbič je uvodoma poudaril, da prostovoljci in nevladne organizacije predstavljajo enega ključnih stebrov naše družbe. »Njihov prispevek je neprecenljiv: od podpore najbolj ranljivim do razvoja inovativnih rešitev za izzive, s katerimi se soočamo kot skupnost. Prav zato smo se na pobudo prostovoljskih organizacij odločili za pripravo dveh ločenih strategij, s čimer smo dodatno okrepili pomen prostovoljstva,« je izpostavil in med drugim dodal, da je lani pod okriljem 2.675 organizacij delovalo kar 203.786 prostovoljcev, skupaj pa so opravili 8.560.250 ur prostovoljnega dela.

Predsednik Sveta Vlade za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij Rok Pandel je pozdravil sprejetje obeh strategij ter poudaril pomen tesnega dialoga med usklajevanjem besedila z vladno stranjo in ministrstvom. Ob tem je izpostavil, da »dokumenti sami ne pomenijo dovolj, če za njimi ne stojijo ljudje. »Ob pripravi strategij smo spletli vezi in dobili priložnost, da se z ministrstvi pogovarjamo in skupaj oblikujemo rešitve. Pomembno je, da se prostovoljstvo obravnava kot vrednoto, kot kompetenčni sistem, kjer se posamezniki razvijajo v neformalnem okolju, ter da imajo nevladne organizacije možnost družbi dati tisto, kar nevladni sektor je, da dopolnjujejo družbo tam, kjer uradni sitem ne more.«