Bodo med prvimi v Sloveniji pavšale uvedle zasavske občine?

Medtem, ko so pavšali tako pri številnih evropskih kot nacionalnih razpisih že dolgo ustaljena in uveljavljena praksa, pa na občinski ravni, kjer gre običajno za nižje zneske sofinanciranja programov in projektov, takšna praksa poenostavitve obračunavanja stroškov še ni uveljavljena.

V smeri poenostavitve občinskih razpisov na katera se javljajo nevladne organizacije smo občinam zasavske regije predstavili možnosti, ki bi administrativno razbremenile tako občinske uradnike kot nevladne organizacije. Z dvema občinama, Hrastnik in Litija pa smo tudi konkretno pripravili predlog za uvedbo takšnega načina poročanja za dva razpisa.

Kadar se uporabljajo pavšali, se upravičeni stroški izračunajo glede na vnaprej določeno metodo, ki temelji na učinkih, rezultatih ali katerih drugih stroških. Lahko je standardni strošek na enoto, pavšalno financiranje posameznih vrst stroškov (npr. posredni stroški) ali pavšalni znesek za celoten projekt.

Uporabljajo jih tako na nacionalni ravni, kot na evropski ravni, kjer je priporočilo Evropske komisije, ki spodbuja uporabo pavšalov za projekte do vrednosti 100.000€. Tako so na primer pavšali stalnica programov Evropa za državljane in Erazmus+, kjer prijavitelj dobi povrnjene stroške oz. pavšal npr. glede na število udeležencev, število dogodkov, število dni bivanja v tujini ipd.

Bistvo pavšalov je, da vsakega evra sofinanciranih izdatkov ni več treba iskati v posameznih dokumentih, s čimer se močno zmanjša administrativno breme. Fokus tako ostaja na vsebinskem poročilu, učinkih in rezultatih, ki jih projekti prinašajo in ne preverjanju vseh računov in drugih računovodskih listin, kar predstavlja manj papirologije, nižje stroške preverjanja in enostavnejšo kontrolo.

To je posebej poudarilo tudi Računsko sodišče v Zbirnem poročilu Pravilnosti poslovanja občin v delu, ki se nanaša na dodeljevanje tekočih transferjev. Ki občine spodbuja, naj bodo dokazila sorazmerna z obsegom financiranja, usmerjena v doseganje ciljev občine in k pridobivanju dokazil o tem, da je projekt izveden. Zadosten dokaz o izvedbi projekta je lahko tudi poročilo o njegovi izvedbi, ne pa nujno predložitev računov v znesku prejetih transfernih sredstev.

Nevladne organizacije tako pri oddaji poročila ne bi več prilagale računov ampak podale vsebinsko poročilo. Občina pa se tako bolj osredotoča na izpolnjevanje ciljev politike, namesto da bi se osredotočala na zbiranje in preverjanje finančnih dokumentov. Za oboje to predstavlja administrativno razbremenitev.

Več o pavšalih si lahko preberete v Smernicah za izvajanje občinskih javnih razpisov, ki jih je pripravil CNVOS.