Intervju z županom Občine Borovnica

Tudi župan Občine Borovnica, g. Bojan Čebela je zaskrbljen glede mladine. Izpostavil je odsotnost kakršnihkoli ne le organiziranih oblik na področju mladinske kulture in preživljanja prostega časa mladih, temveč celo pobud, da bi do česa podobnega prišlo. Zelo zanimive odgovore župana Borovnice lahko preberete v sledečem intervjuju. 

1.) Kakšne spremembe so se v vašem preteklem mandatu zgodile na področju nevladnega sektorja v vaši občini?

Do večjih sprememb ni prišlo. Društvena dejavnost v naši občini je relativno močna, predvsem na področju ljubiteljske kulture, zlasti tiste tradicionalne (zborovsko petje, gledališke uprizoritve, folklora, kleklarska sekcija). Ponovno je ne samo oživela folklorna dejavnost, temveč se je presenetljivo razživela – tudi med najmlajšimi (skupina »Coklarčki«), ki kaže ambicije, da preseže tradicionalne folklorne pristope. Podeželske žene imajo zdaj svoje društvo, ki je s svojimi izvrstnimi pekarskimi in slaščičarskimi izdelki nepogrešljivo na vsakem malo večjem dogodku in prireditvi v občini. Sadjarsko društvo, ki širi tudi prakse ekološkega vrtnarjenja in kmetovanja, je kljub visoki povprečni starosti članov zelo čilo in dejavno. Imamo kar tri gasilska društva in zlasti eno manjše podeželsko je središče družabnega življenja v tistem kraju. Vsa tri pa so seveda nepogrešljiva pri požarnih, poplavnih in drugih civilno-zaščitnih intervencijah.  Že po naravni poti se je povečalo tudi število članov društva upokojencev, ki je začelo sodelovati tudi pri razvoju pobude, da tudi v naši občini organiziramo prevoze na klic za starejše občane. Karitas in Rdeči križ tradicionalno dobro delujeta in, kar ni vedno praksa tudi povsod, tudi dobro sodelujeta. Športna društva tradicionalno dobro delujejo in zaradi porasta prebivalstva tudi sama beležijo povečanje članstva. Planinsko društvo skupaj s turističnim skrbi za varnosti planinske poti v soteski Pekel ter za njen urejen videz, turistično društvo pa še za aktualne turistične zemljevide občine, urejeno okolje čuvajnice 666 in nekaj turističnih pohodov. Jamarsko društvo ni le med najbolj aktivnimi v Sloveniji pri odkrivanju novih jam temveč je tudi zelo aktivno pri sanaciji medvojnih in povojnih grobišč v jamah ter odstranjevanju odpadkov iz jam in brezen.  Nekoliko je uplahnila dejavnost na področju »alternativne kulture«, deloma tudi zato, ker smo nekateri do pred kratkim najbolj dejavni člani bolj profesionalno vpeti v delovanje občine in tako po eni strani nimamo več toliko časa, po drugi strani pa ne sme prihajati do konflikta interesov. Pravzaprav je edino, kar me na tem področju res skrbi, odsotnost kakršnihkoli ne le organiziranih oblik na področju mladinske kulture in preživljanja prostega časa mladih, temveč celo pobud, da bi do česa podobnega prišlo. Nekdanji podžupan se je sicer precej trudil, da bi v okviru nacionalnega projekta Rastimo skupaj skupaj z Mladinskim svetom Slovenije obudili lokalno sceno, ki je labodji spel doživela s tem, ko so pobudniki in nosilci nekdaj živahnega MKD Arterija prestopili prag »mladosti«, niso pa znali ali hoteli poskrbeti, da bi scena živela tudi po njihovem odhodu.

Tudi na področju »filozofije financiranja« NVO v naši občini v prejšnjem mandatu ni prišlo do večjih premikov. Vse še vedno temelji na kombinaciji hvalevrednega prostovoljnega dela članov in občanov, članarin in prostovoljnih prispevkov ter sredstev iz občinskega proračuna. Nobena organizacija še ni naredila »kvantnega skoka« in resno poskušala pridobiti tudi nacionalna in/ali evropska sredstva za financiranje (programov) NVO.

2.) Pri katerih skupnih projektih z nevladnimi organizacijami ste sodelovali v preteklem mandatu? Kakšni so načrti sodelovanja v prihodnje?

S kulturnim društvi sodelujemo pri proslavah in podobnih dogodkih. Vsa društva so vključena v izvedbo tradicionalne spomladanske akcije čiščenja okolice ter največje občinske turistične prireditve Praznik borovnic. Lani se je velik del društev vključil v promocijo novega produkta Maratona Franja – kolesarskega maratona »Barjanka«, ki poteka tudi skozi našo občino.

Na področju priprave projektnih predlogov je že v prejšnjem mandatu prišlo do pobud za pripravo projektov obnove in nadgradnje obiskovalske in interpretacijske infrastrukture v soteski Pekel ter predstavitve snovne in nesnovne dediščine Južne železnice v naši občini. Vendar so bile glede na številna soglasja, ki so potrebna za posege v naš prostor, pri katerih je potrebno dobiti mnenja ali soglasja ARSO, ZVRNS, Zavoda za gozdove, Sklade kmetijskih zemljišč in gozdov, Slovenskih železnic, ZVKDS, Elektro Ljubljana itd., te pobude bodisi prepozne bodisi so bile glede na skromne kadrovske kapacitete občine administrativne ovire prevelike, da bi lahko uspešno kandidirali na javnih pozivih LAS Barje z zaledjem za prijavo projektov na področju razvoja podeželja in regionalnega razvoja.

Večino naporov občinske uprave smo v prejšnjem mandatu uspešno usmerili v pridobivanje evropskih sredstev za razvoj prometne infrastrukture in trajnostne mobilnosti. Skupaj z vrednostjo pridobljenih zemljišč smo pridobili okoli 1 milijon evropskih in nacionalnih sredstev za gradnjo parkirišča P+R in B+R pri železniški postaji Borovnica ter kolesarske povezave med središčem Borovnice in mejo z občino Brezovica pri kraju Pako.

Sedaj so vsi napori številčno podhranjene občinske uprave in mene usmerjeni v to, da te projekte tudi uspešno in pravočasno izvedemo ter počrpamo vsa odobrena sredstva. To je ob gradnji prizidka k osnovni šoli, prenovi kulturno varstveno zaščitene stavbe »Stara pošta« v »knjižnico z elementi kulturnega doma«  ter prenovi Športnega parka Borovnica v tem mandatu tudi naša absolutna prioriteta.  

Ob tem nadaljujemo že začeto sodelovanje s Kulturnim društvom Borovica, HUD Karel Barjanski, turističnim in planinskim društvom na že začetih že omenjenih predlogih projektov in računamo, da bomo v letošnjem letu oddali 3 popolne vloge. Od tega kako uspešne bodo ter od tega kaj nam bo na področju sodelovanja z NVO omogočala nova finančna perspektiva EU pa je poleg krepitve zmogljivosti občinske uprave tudi odvisno, s kakšnim tempom, v katerih oblikah ter na katerih področjih se bo krepilo sodelovanje z NVO.

3.) Kakšni so novi izzivi v vaši občini na področju sociale, mladih, športa, turizma, kulture?

Na področju kulture moramo ob nujni izgradnji knjižnice zagotoviti tudi prostore za galerijo ter po velikosti, obliki in funkcionalnosti najbolj primerno večnamensko dvorano za kulturne dejavnosti in prireditve v naši občini ter dejavnost glasbene šole.

Na področju turizma bo potrebno skupaj z vse večjim številom sobodajalcev, izobraženih mladih, ki na področju turizma vidijo poslovne priložnosti ter turističnim društvom narediti preboj iz turizma kot ljubiteljske dejavnosti v dejavnost, ki uspešno razvija in trži turistične produkte. Ker smo majhni in na obrobju glavnih turističnih tokov bo tu potrebno sodelovanje s sosednjimi občinami ter RRA LUR in Turizmom Ljubljana kot regionalno destinacijsko organizacijo. To ne bo mogoče če na eni strani v turističnem društvu ne bo ambicij po vsaj pol-profesionalnem delovanju in če nam v občinski upravni ne bo uspelo zagotoviti, da se vsaj ena ustrezno usposobljena in motivirana osebe z razvojem turizma ne ob ukvarjala vsaj polovico delovnega časa. Prva ambicija pa ostaja nadaljnji razvoj Praznika borovnic v vsaj na ravni regije prepoznano in dobro obiskano turistično prireditev, ki bo imela vedno večji pridih času primerne predstavitve snovne in nesnovne kulturne, tudi tehnične dediščine.

Kar se športa tiče je, kot rečeno, prvi izziv ureditev dolgo časa zanemarjenega Športnega parka Borovnica. Pred nekaj leti smo ob izgradnji za naše razmere velike stanovanjske soseske dobili veliko število družin z majhnimi otroci. Za njih smo poskrbeli tudi z izgradnjo igrišča za aktivnimi igrali, ki pa ga zdaj ta številčna generacije otrok počasi že prerašča. Razmišljamo o gradnji poligona oz. »pump tracka«, za kolesarje, kotalkarje, rolkarje in bordarje. Tovrstne površine so v Sloveniji v zadnjih letih tudi v manjših urbanih središčih postale zelo popularne, ker jih koristijo tako otroci kot njihovi starši in še vi tisti vmes, pa še kakšen starejši. Ne zahtevajo veliko prostora, da se jih hitro zgraditi in ne stanejo preveč. V večini podeželskih naselij želimo urediti tudi igrišče za košarko 3 na 3. Želimo odkupiti tisti del nogometnega igrišča, ki ga sedaj najemamo. Dolgoročno pa ostaja največji izziv, tako glede umeščanja v prostor kot predvsem finančno, gradnja nove športne dvorane. V letošnjem občinskem proračunu so zagotovljena sredstva za izdelavo idejne zasnove. Ob vsem skupaj pa moramo ugrizniti še v precej trd oreh organiziranega sodelovanje med društvi tako na občinski kot medobčinski ravni. Enako velja za vprašanje kdo in na kakšen način bo upravljal in vzdrževal občinsko športno in »igriško« infrastrukturo.

Na področju mladih moramo najprej sploh priti do zametkov organiziranih skupin oz. interesov, s katerimi se bomo lahko pogovarjali o razvoju mladinskih dejavnosti. Ker imamo relativno pogoste in hitre povezave z vlaki do Ljubljane, kjer je seveda ponudba za mlade izredno bogata in pestra, smo za mlade, ki po naravi težijo k temu da se družijo bodisi na velikih prireditvah bodisi znotraj ozkih bolj ali manj trendovskih skupin, katerih temeljijo na pripadnosti določeni vrsti glasbe (ali celo posamezne glasbene skupine), načinov prehranjevanja, oblačenja ipd., predvsem »spalno naselje«. Seveda to velja predvsem za srednješolce in študente. Kar se osnovnošolcev tiče pa naša osnovna šola, glasbena šola Vrhnika in naša društva ponujajo dovolj različnih in bogatih načinov udejstvovanja v prostem času, razen seveda za tiste, ki želijo biti vrhunski glasbeniki, športniki, znanstveniki itd.

Na področjih socialnega skrbstva in skrbi za starejše ter osebe z različnimi (hujšimi) boleznimi in oviranostmi je kar nekaj izzivov. Prvi je ustrezen prostor. Kot vse kaže bi z s preselitvijo knjižnice iz nekdanjega župnišča, župniji tudi omogočili da pridobi in prenovi prostore, ki bi služili tudi karitativnim, preventivnim in socialnim dejavnostim. V kolikor bi tovrstni programi bili skladni s profesionalnimi standardi ter predpisanimi oblikami, vsebinami ter postopki nadzora, ki so jih deležni javni programi, ne vidimo ne ideoloških ne kakšnih drugih ovir, da se tudi občine ne bi finančno in drugače vključila v sofinanciranje in izvajanje tovrstnih programov, seveda v delu, ki ni vezan na ožjo konfesionalno-religiozno dejavnost. Želimo si, da bi tudi društvo upokojencev našlo nove, bolj ustrezne prostore in smo pri tem pripravljeni tudi pomagati v okviru zmožnosti. Seveda smo pod enakimi pogoji kot komurkoli drugemu, ki izpolnjuje osnovne s strani države predpisane pogoje, tudi društvu upokojencev pripravljeni sofinacirati javne programe ali projekte skrbi za starejše in druge pomoči potrebne občane.

4.) Kako vidite sodelovanje z nevladnimi organizacijami pri bogatenju življenja v vaši občini?

Mislim, da je že iz do sedaj povedanega jasno, da želimo podpreti predvsem tiste iniciative, ki so samoiniciativne, iznajdljive in marljive ter niso namenjene zgolj in predvsem druženju in prijetnemu preživljanju prostega časa svojih članov, temveč pomagajo tudi drugim in razvoju kraja nasploh. Želim si, da ohranijo visoko raven predanega prostovoljnega dela, okrepijo medsebojno sodelovanje ter se usposobijo za projektno financiranje, delo in vodenje projektov. Pri vsem tem jim bomo stali ob strani in jim v okviru možnosti nudili maksimalno podporo.

5.) Izpostavite dobro prakso sodelovanja z nevladnimi organizacijami v vašem preteklem mandatu.

Težko je izbrati eno, saj jih je bilo precej, a če že moram bi izpostavil odlično sodelovanje z Društvom podeželskih žena Ajda pri promociji Praznika borovnic v zadnjih treh letih. Verjetno tudi zaradi tega, ker se prav zdaj ukvarjamo s pripravo na letošnjo prireditev. »Ajdovke« si pohvalo nedvomno zaslužijo, a če bi se v tem času ukvarjal s kakšnimi kulturnimi ali gasilskimi zadevami, bi bil odgovor verjetno lahko tudi drugačen.